‘There’s no place like London’ prepeva Johnny Depp v filmu Sweeney Todd, ko pripluje z ladjo pod Tower bridge. Prav ta stavek sem si v mislih prepevala, ko sem prečkala ta znameniti most, le da je bila moja pesem za razliko od njegove polna veselja.
Konec februarja se je sprva zdel nepravi čas za mojo fotografsko potovanje v deževni London, izkazalo pa se je, da je tam trenutno celo lepše vreme kot pri nas. Tu in tam so moj objektiv res poškropile dežne kapljice in mi otežile delo, a tudi sonce je posijalo, kar mi je prav prijalo po celem mesecu učenja za izpite v deževni, snežni Ljubljani.
Ustrezno vodstvo…
Na srečo mesta nisem raziskovala sama, saj sem imela ob sebi najboljšega vodiča, slovenskega študenta, ki študira v Londonu. Kljub zimskemu času je London poln ljudi, poleg tega je pa tako ogromen, da bi se sama verjetno že prvi dan izgubila.
V dvanajstih dneh sem videla veliko stvari, en teden bi bil zagotovo premalo. Pa še v teh dvanajstih dneh sem v primerjavi z vsem, kar ponuja to čudovito mesto, videla razmeroma malo. Naokrog sem se prevažala s podzemno železnico in tudi z rdečimi ‘double deckerji’, seveda v zgornjem nadstropju.
Sprva se mi je zdela celotna mreža podzemne železnice zelo komplicirana, a sem se po nekaj dneh že navadila na sistem. Všeč mi je, ker imajo vse jasno napisano, označeno, zemljevidi so povsod in že na samem vlaku je za vsako postajo posebno opozorilo. Tako lahko v Sloveniji prej zgrešiš vlak ali avtobus kot v Londonu!
Starbucks rules
S prijateljem sva si privoščila dolge sprehode po mestu. Letni čas še ni bil najbolj primeren za sprehode, saj je bilo kljub občasnemu soncu dokaj hladno. Zato sva se vmes vedno ustavila na kavi v Starbucksu. Mislim, da mi ni treba posebej razlagati o tem, kako noro dobra kava se dobi tam. In najboljše je to, da to super kavo lahko dobiš na vsaki tretji ulici. London je poln Starbucksov in podobnih kavarn. No, Starbucksova prednost je v tem, da lahko v kavo po želji dodaš čokolado, cimet, vanilijo in si pričaraš prav poseben okus.
Med ure dolgimi sprehodi sem obšla parlament in mogočni Big Ben, občudovala ogromni London Eye, se ustavila na prisrčnem Piccadillyu, prehodila Oxford street, v kitajski četrti sem jedla najboljšo sojino piščančjo juho, ki po vrhu vsega sploh ni bila draga.
Subkultura
Posebej všeč mi je bil Camden town, ki je zanimiv zato, ker se tam stikajo vse možne subkulture, kot si jih je možno zamisliti. Je prava mavrica stilov in najrazličnejših trgovin in, če bi bila tipična zapravljivka, bi lahko tam zapravila ves denar, ki sem ga imela s sabo. A zgodilo se mi je prav nasprotno. Ko sem prišla domov in prijateljem izročila spominke, sem ugotovila, da si nisem privoščila niti enega spominčka. Morda zato, ker mi je bil London tako všeč, da sem prepričana, da se tja še vrnem.
V muzeje
Ob slabšem vremenu se je najbolje skriti v muzeje. Sama sem jih v vsem času videla okrog štiri ali pet. ‘Tehnični in naravni’ muzej sta praktično skupaj, tako da sem si en dan vzela posebej zanju. Natural history museum me je še posebej navdušil z okostji dinozavrov in prav realnim modelom tiranozavra, ki se je celo gibal in oglašal in nasploh izgledal kot živ.
Še bolj kot ta dva me je navdušil British museum z ogromno zbirko spomenikov in predmetov starih Egipčanov, Kitajcev, Grkov, Mezopotamcev in nasploh kateregakoli naroda, ki si si ga mogel zamisliti. Dediščina sveta na enem mestu!
Tate modern art gallery je pa najbolj ‘odštekana’ galerija, kar sem jih videla. V pritličju je bila nekoč glavni razstavni eksponat razpoka, ki se je vila po celi dolžini hodnika. Zdaj so jo na žalost že prekrili, kar pa ne pomeni, da ni več možno naleteti na kakšno drugo banalnost. Recimo sončnična semena, ki so bila nametana na površini okrog deset kvadratnih metrov. Takšna umetnost ni po mojem okusu, ima pa ta galerija na vrhu prijetno kavarno s pogledom na celotno obrežje reke.
Zadnja stvar, ki jo osebno priporočam v ogled, je Windsor castle
Nahaja se izven mesta, do tja se da priti z vlakom. In zagotovo se splača en dan narediti izlet tja. Grad je prav pravljičen že od zunaj, notri pa je izjemno čudovit. V bistvu je bil ogled notranjosti gradu edina stvar v vseh dneh, za katero sem plačala vstopnino. Pričakovala sem, da bom za oglede dala celo premoženje, pa sploh ni tako. Veliko se da videti zastonj! Ampak za ogled notranjosti gradu se splača plačati teh 20 funtov. Na žalost je notri prepovedano fotografiranje, torej vam ne morem postreči z nobeno fotografijo. Lahko vas pa ravno s tem motiviram, da si ga greste ogledat sami. Meni se zdi čaroben in vreden ogleda in, če se kdaj odpravite v London, naj bo to ena izmed prvih lokacij na vašem seznamu!
Ah, saj res, še en nasvet: pazite se mamic z vozički, so bolj nevarne kot avti. Cesto lahko mirne duše prečkaš pri rdeči, a bog ne daj, da prekrižaš pot mamicam z vozički. In če se to že zgodi, tudi če v gneči naključno trčite v neznanca, recite ‘sorry’; tudi če niste krivi, tudi če opravičilo sploh ni potrebno. Je ena izmed avtomatičnih reakcij Angležev. ‘Keep in mind: Just to be polite!’ To je velika ‘angleška vrednota’.
Maja Orešnik
