Marsikatera maska je danes prepoznavni znak pokrajine ali mesta, iz katerega izhaja.
Kurenti s Ptujskega polja
Kurent ali korant je najbolj priljubljen in množičen tradicionalni pustni lik Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz. Kurenti si zvonce in značilno opravo nadenejo po ljudskem izročilu po svečnici. Z zvonjenjem in skakanjem privabljajo v deželo pomlad in prinašajo dobro letino. Nekoč so si smeli kurentovo opravo nadeti le neporočeni fantje, danes pa tudi možje, otroci in ženske. Oblečen je v ovčji kožuh, okrog pasu ima verigo z zvonci, na nogah gamaše, obut je v težke čevlje, na glavi ima kapo oziroma masko, k njegovi opravi pa sodi še ježevka.
Butalci in Uršula iz Cerknice
V Cerknici se je danes priljubljeno pustovanje začelo z željo po nepozabnem nedeljskem popoldnevu leta 1975. Odprli so Valvasorjevo Slavo vojvodine kranjske in na ulice Cerknice pripeljali pramater Uršulo. Z leti so nastajale nove figure in pravljice.
Na debeli četrtek bo potekalo žaganje babe, sledil bo butalski petek, sobotno pustovanje ter veliki nedeljski pustni karneval.
Cerkljanski laufarji
Nekaj posebnega je pustovanje v Cerknem, kjer poteka po nenapisanih pravilih, ki so se z ustnim izročilom prenašala iz roda v rod in segajo v 13. oz. 14. stoletje. Posebnost cerkljanskih laufarjev so naličja, t. i. lesene larfe, izrezljane iz lipovega lesa. Tudi oni preganjajo zimo. Osrednji lik cerkljanske laufarije je Pust, ki simbolizira zimo in je kriv za vse, kar se je v preteklem letu slabega, neumnega ali nespametnega zgodilo. Za vse to je obsojen na smrt z »botam« (drvarski bat). Glavno dogajanje je na pustno nedeljo, ko sodnik cesarsko-kraljeve sodnije Pustu pred zbranim občinstvom prebere obtožnico, t. i. kalamuon. Pust večkrat pobegne in se s tem skuša izogniti procesu, a ga seveda najdejo.
Številna pustovanja po Sloveniji
Veliko pustovanj in pustnih običajev je tudi po drugih krajih Slovenije. V Idriji poteka Graparski festival, katerega maskota je krava. V Kostanjevici na Krki, dolenjskih Benetkah, poteka Šelmarija s ponedeljkovim občnim zborom in izvolitvijo vlade, imenovane Prforcenhaus. V Prekmurju poteka na pustno nedeljo v vaseh, v katerih se v prejšnjem letu ni poročil nobeden fant ali dekle, »borovo gostüvanje« (poroka).
Ksenija Gider
