Pustovanje je praznik veselja, odganja zimo in prinaša pomlad ter s tem lepše in daljše dni. V Sloveniji imamo ohranjenih veliko starih pustnih običajev. Nekatere maske so celo prepoznavni znak pokrajine ali mesta.
V preteklosti je bilo pustovanje povezano z vaškimi običaji, danes pa poteka v obliki mestnih karnevalskih sprevodov in plesov v maskah. Obiščite kakšno izmed njih in se ponorčujte iz zime.
Ptujsko kurentovanje
Najbolj znana pustna povorka v Sloveniji je prav gotovo kurentovanje na Ptuju. Kurent ali korant je najbolj priljubljen in množičen tradicionalni pustni lik Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz. Z zvonjenjem in skakanjem kurent privablja v deželo pomlad in prinaša dobro letino. Oblečen je v ovčji kožuh, okrog pasu ima verigo z zvonci, na nogah gamaše, obut je v težke čevlje, na glavi ima kapo oziroma masko, k njegovi opravi pa sodi še ježevka.
Kurentovanje se je začelo s sprevodom tradicionalnih pustnih mask iz Markovca leta 1960. Kmalu je priljubljena prireditev dobila mednarodne razsežnosti. Osrednji dogodek je sprevod tradicionalnih pustnih mask in karnevalskih skupin na pustno nedeljo popoldan. Na večdnevni prireditvi si lahko ogledamo nastope tradicionalnih pustnih skupin, pokop pusta itd. Letošnje kurentovanje bo v znamenju številnih presežkov. Pod geslom ‘Etno dediščina povezuje celine’ z glavnima temama etnološka dediščina in mednarodno povezovanje bo prireditev razdeljena na tri vzporedno potekajoče festivale: EtnoFest, KarnivalFest in ArtFest. V mestu bo potekalo srečanje tradicionalnih pustnih likov in mask sveta, t. i. Prvi medcelinski EtnoFest. Lahko si bomo ogledali maske iz kar 18 različnih držav sveta, med njimi tudi eksotične like iz Senegala, Nove Zelandije in Brazilije. Obiskovalci bodo deležni skupno kar 150 različnih prireditev, razstav, predavanj in koncertov.
Podroben program: http://www.kurentovanje.net/.
Cerkljanski laufarji
Prav tako posebno in zanimivo je pustovanje v Cerknem, kjer poteka po nenapisanih pravilih, ki so se z ustnim izročilom prenašala iz roda v rod in segajo v 13. oziroma 14. stoletje. Posebnost cerkljanskih laufarjev so naličja, t. i. lesene larfe, izrezljane iz lipovega lesa, ki preganjajo zimo. Osrednji lik predstavlja pust, ki simbolizira zimo in je kriv za vse, kar se je v preteklem letu slabega, neumnega ali nespametnega zgodilo. Zato je obsojen na smrt z »botam«. Na pustno nedeljo sodnik cesarsko-kraljeve sodnije pustu pred zbranim občinstvom prebere obtožnico. Pust večkrat pobegne in se skuša izogniti procesu, a ga seveda najdejo. Po končanem zborovanju ga do torka, ko mu dokončno izrečejo kazen, priprejo. Zanimiva je obsodba v starem cerkljanskem narečju. Druge maske so še ta krastov, ta loparjev, ta žleht, ta star in ta stara, ta smrekov, ta bršljanov in marjetica, ta kožuhov, ta slamnat, ta košev, ta žakljev, gospod in gospa, ta perjcv, lamant, ta pijan in ta pijana, ta divji in ta ličnat.
Več informacij: http://www.laufarija-cerkno.si/.
Cerkniški Butalci in Uršula
Zelo priljubljeno je pustovanje v Cerknici. Na debeli četrtek bo potekalo žaganje babe, sledi butalski petek, sobotno pustovanje ter veliki nedeljski pustni karneval. V ponedeljek sledi pustni počitek oziroma butalsko premišljevanje, v sredo pa pogrebne svečanosti z upepelitvenim ceremonialom ob pokopu pusta. Ogledamo si lahko tradicionalno coprnico Uršulo, ščuko velikanko, Butalce, maškare Bovec, Vrsno in Bilje itd.
Več informacij in podroben program: http://www.cerknica.net/pust/.
Številna pustovanja po Sloveniji
Veliko pustovanj in pustnih običajev je tudi po drugih krajih Slovenije. V Idriji poteka Graparski festival, katerega maskota je krava. V Kostanjevici na Krki, dolenjskih Benetkah, poteka Šelmarija s ponedeljkovim občnim zborom in izvolitvijo vlade imenovane Prforcenhaus. V Prekmurju poteka na pustno nedeljo v vaseh, kjer se v prejšnjem letu ni poročil noben fant ali dekle, »borovo gostüvanje« (poroka). V Brkinih in Čičariji, v vaseh Podgrad, Javorje in Hrušica poteka pustni običaj pod imenom škoromatija.
Ksenija Gider
