Pust – praznik veselja, ki odganja zimo in prinaša pomlad, je povezan z maskiranjem ter številnimi spremljajočimi šegami in navadami.
Takrat se vsi veselimo, družbeni red pa se za nekaj časa obrne na glavo in vlada narobe svet. Nekdanje vaške pustne običaje so v sodobnosti nadomestili mestni karnevalski sprevodi in številni plesi v maskah. Hkrati pa številni kraji po Sloveniji nadaljujejo svoja tradicionalna pustna praznovanja. Poznate kurente, cerkljanske laufarje, drežniške pustove, prekmurskega pozvačina, kostanjeviške šelme, škoromate iz Brkinov in druge slovenske pustne like? Izkoristite pustni čas za veselje in izlet ter si oglejte katero izmed številnih pustnih povork.
Največje pustovanje poteka na Ptuju
Najbolj znana pustna povorka v Sloveniji je kurentovanje na Ptuju. Kurent ali korant, tradicionalni pustni lik Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz, velja za najznamenitejšo slovensko pustno masko. Z zvonjenjem in skakanjem privabljajo v deželo pomlad in prinašajo dobro letino. Oblečen je v ovčji kožuh, okrog pasu ima verigo z zvonci, na nogah gamaše, obut je v težke čevlje, na glavi ima kapo oziroma masko, k njegovi opravi pa sodi še ježevka. Kurentovanje na Ptuju poteka že od leta 1960, danes ima celo mednarodne razsežnosti. Poleg kurentov si lahko ogledamo orače, ki so nekoč prinesli dobro letino, ruso, medveda, piceke, hudiča, deda in babo, cigane, vile in ploharje ter druge maske.
V Cerknico k Butalcem in Uršuli
Zanimivo je tudi pustovanje v Cerknici. Tu na debeli četrtek žagajo babo, sledi butalski petek s TV Čohovo z butalsko prestolnico kulture, v soboto poteka velika otroška maškarada, v nedeljo coprniški bal s tradicionalnim karnevalom, v sredo pa pogrebne svečanosti z upepelitvenim ceremonialom ob pokopu pusta. V sklopu karnevala si lahko v Cerknici ogledamo tradicionalno coprnico Uršulo, Ščuko velikanko, Butalce, maškare Bovec, zmaja z jamskimi ljudmi, Vrsno in Bilje ter podvodnega moža Jezerka in ostale cerkniške like.
V Cerknem so doma laufarji
Posebno in zanimivo je pustovanje imenovano Laufarija v Cerknem. Zanjo so značilni laufarji, lesene larfe, izrezljane iz lipovega lesa, ki preganjajo zimo. Osrednji lik predstavlja Pust, ki simbolizira zimo in je kriv za vse, kar se je v preteklem letu slabega, neumnega ali nespametnega zgodilo. Zato je obsojen „Na smrt z botam“. Zanimivo je poslušati obsodbo v starem cerkljanskem narečju. Druge maske so še ta krastov, ta loparjev, ta žleht, ta star in ta stara, ta smrekov, ta bršljanov in marjetica, ta kožuhov, ta slamnat, ta košev, ta žakljev, gospod in gospa, ta perjev, ta pijan in ta pijana, ta divji in ta ličnat.
Številna pustovanja po Sloveniji
Veliko pustovanj in pustnih običajev je tudi po drugih krajih Slovenije. V Idriji poteka Graparski festival z maskoto kravo. V Kostanjevici na Krki, dolenjskih Benetkah, poteka Šelmarija s ponedeljkovim občnim zborom in izvolitvijo vlade imenovane Prforcenhaus. V Prekmurju poteka na pustno nedeljo v vaseh, kjer se v preteklem letu ni poročil noben fant ali nobeno dekle, „Borovo gostüvanje“ (poroka). V Brkinih in Čičariji, v vaseh Podgrad, Javorje in Hrušici poteka pustni običaj pod imenom Škoromatija.
Matej Glažar
