Najbolj znana pustna povorka v Sloveniji je prav gotovo kurentovanje na Ptuju.
Poleg kurentov si lahko ogledamo orače, ki so nekoč prinesli dobro letino, ruso, medveda, piceke, hudiča, deda in babo, cigane, vile in ploharje ter druge maske.
Dolga tradicija kurentovanja
Kurentovanje se je začelo s sprevodom tradicionalnih pustnih mask iz Markovca že leta 1960 in kmalu postalo priljubljena prireditev mednarodnih razsežnosti. Osrednji dogodek pomeni sprevod tradicionalnih pustnih mask in karnevalskih skupin na pustno nedeljo. Na večdnevni prireditvi si lahko ogledamo nastope tradicionalnih pustnih skupin, pokop pusta itd.
Ptujsko kurentovanje je največje organizirana pustna karnevalska prireditev v Sloveniji in osrednji Evropi. Ves čas prireditve se v mestnem jedru odvija bogat kulturni in zabavno-glasbeni program.
Kurent – najbolj priljubljen in množičen pustni lik Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz
Prireditev nosi ime po značičnem pustnem liku – kurentu. To je najbolj priljubljen in množičen tradicionalni pustni lik Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz. Z zvonjenjem in skakanjem privabljajo v deželo pomlad in prinašajo dobro letino. Oblečen je v ovčji kožuh, okrog pasu ima verigo z zvonci, na nogah gamaše, obut je v težke čevlje, na glavi ima kapo oziroma masko, k njegovi opravi pa sodi še ježevka.
Kako in kdaj je nastal lik kurenta, ni povsem pojasnjeno. Podobne pustne like srečamo v Medmurju na Hrvaškem (t. i. Lame), v Slavoniji, Baranji (t. i. Nusami) in Bolgariji (t. i. Kukeri). Po eni izmed razlag naj bi prišel k nam iz JV Evrope. Markovski župnik in kronist Matej Slekovec je konec 18. stoletja opisal kurenta kot zanimivo spako, ki je videti, kot da je pobegnila iz pekla pred Luciferjem. V ljudskih pripovedkah iz 19. stoletja nastopa kot bog veselja in vina ali kot bitje, ki ljudi prepričuje k plesu, v predpustnem času se pojavlja še kot zavetnik veselja in vedrine.
Kurentova maska se je s časom spreminjala in razvijala. Maska je narejena iz ovčje kože z odprtino za oči, rilčast nos in usta, zobje so iz belega fižola, brki pa sirkovi. Iz ust mu visi dolg rdeč jezik. Ima še rogove, med katerimi so pripeti raznobarvni papirnati trakovi in rože. Odet je v ovčji kožuh in opasan z verigo s katere visijo kravji zvonci in vrsta lepo vezenih robcev. Pravo melodijo naj bi dalo pet zvoncev. Robce pa naberejo pri dekletih, več jih ima za pasom, bolj je seveda imeniten. Obute ima volnene nogavice in visoke čevlje. K njegovi opravi sodi še ježevka, ki naj bi bila obrambno sredstvo. Med seboj se kurenti ločijo po naglavnih maskah in rogovju. V grobem ločimo rogate z Dravskega polja in Haloz ter pernate s Ptujskega polja.
Nekoč so si kurentove oprave delali fantje celo zimo, danes jih kupijo pri profesionalnih izdelovalcih. Plašče oziroma kožuhe nosijo lahko nekaj let, kape pa pogosto prehajajo iz roda v rod. Zelo težko je že dobiti ovčji kožuh, ki naj bi bil s čim daljšimi dlakami.
V prvotni obliki je predstavljal demona, ki s plesom in zvonjenjem odganja zimo in lakoto ter kliče v deželo pomlad in dobro letino. Ljudje so mu dodajali tudi druge pomene in vloge. Danes je maska z največ pomeni.
Njihov čas je bil nekoč od svečnice do pepelnice. Najprej so se opasali le z zvonci in v roke vzeli ježevke. Celotno opravo pa so si nadeli v soboto ali nedeljo pred pustom. Hodili so od vasi do vasi in obiskovali znance. Kapo so sneli le v hiši, kar jim je dajalo skrivnostni pridih. Otroci so bežali v strahu pred njimi, dekleta pa, če oprave niso prepoznale, so se mu poskušala izogniti ali pa odkupiti z robcem.
Običaji in oprava kurenta od konca 18. stoletja pa do danes sose bistveno spremenili. Do srede prejšnjega stoletja so se v kurente lahko oblekli le neporočeni fantje, danes pa celo dekleta in otroci. Danes je kurent izgubil svoj pomen in vlogo v domačem okolju. Srečamo ga v vseh letnih časih, predvsem na različnih športnih in drugih prireditvah. Njegovo pojavljanje več ni povezano z njegovim poslanstvom.
Kot zanimivost je bilo pustno poskakovanje kurentov pred vojno večkrat prepovedano zaradi pretepov med posameznimi skupinami. Med seboj so se radi postavljali z metanjem ježevk v zrak in jih lovili. Največja sramota je bila, če so mu na silo sneli kapo ali vzeli zvonce. To je pomenilo sramoto za domačijo in vas, zato so nekateri imeli za pasom orožje.
V času kurentovcanja se na Ptuju veliko dogaja
Kurentovanje na Ptuju traja več dni. Kurentovanje se prične 2. februarja s 15. Tradicionalnim kurentovim – korantovim skokom. Kurentov skok se vsako leto zgodi prav na svečnico, v noči in drugega na tretji februar. S to prireditvijo ohranjajo staro sporočilo iz preteklosti, ki pravi, da se na svečnico začne kurentov čas pojavljanja in začetek njegovega obredja, ki traja do polnoči pred pepelnico.
Otvoritvena slovesnost 57. Kurentovanja 2017 s predajo oblasti župana princu karnevala se bo odvijala 18. februarja. Časten naziv Princa karnevala se podeli tistemu, ki deluje v duhu ohranjanja bogate tradicije kurenta, pustnih šeg in navad na Ptujskem, če se je izkazal z delom na družbenem in kulturnem področju ter je s svojim aktivnim sodelovanjem, kot kurent ali drugi pustni lik, širil prepoznavnost in pomen karnevala na ptujskem in širšem območju. Princ karnevala od župana Mestne občine Ptuj na otvoritveni slovesnosti Kurentovanja v imenu pustnih likov in mask prevzame ključe mesta in »oblast« za čas Kurentovanja do pepelnice. V pustnem času predstavlja Kurentovanje, mesto Ptuj in karnevalske prireditve doma in na tujem.
Vrhunec dogajanja pa bo na pustno soboto in nedeljo. V soboto, 25. februarja, se bo odvijal Veliki karnevalski bal, v nedeljo 26. februarja pa bo potekala 57. FECC Mednarodna karnevalska povorka, ki pomeni vrhunec pustnega dogajanja na Ptuju. Na sam pustni torek pa bo sledil še pokop pusta.
V tem času se zvrstijo številni dogodki za različne generacije. V sklopu glasbenega programa bodo na Ptuju letos med drugimi nastopili Petar Grašo, Balkan Boys, Severina, Skater, Dan D, Klapa Rišpet, Begini, Čuki, Dubioza Kolektiv, Tim Kores in Band ter drugi.
