Vsak letni čas ima nekako svojo pijačo, ki je zanj najznačilnejša in ko pride zima, večina najprej pomisli na kuhano vino! Mraz, sneg, romantika, ogled novoletnih lučk, božični sejmi ali enostavno dobra družba pri kolegu doma – vse to so asociacije in spomini, ki jih imamo na kuhano vino.
Kratka zgodovina
Kuhano vino je sicer že stara pijača, saj so že Rimljani vino kuhali in mu dodajali začimbe. Prvi zapisi o najstarejših variantah izhajajo iz drugega stoletja našega štetja in ker so v tem obdobju Rimljani bili praktično povsod, se je tudi kuhano vino razširilo povsod.
Skozi stoletja po padcu Rima se je kuhano vino obdržalo v različnih variantah po Evropi in naslednji zapis o kuhanem vinu najdemo okoli leta 1420 v današnji Nemčiji. Skozi srednji vek je veljajo tudi, da je bilo vino in še posebej kuhano vino zdravilno; če upoštevamo takratne higienske standarde oz. pomanjkanje le-teh, potem lahko hitro ugotovimo, zakaj je bilo nekaj resnice na tem. Naslednji pomemben zapis o kuhanem vinu prihaja iz viktorijanske dobe iz Anglije – recept omenja pijačo „smoking bishop“. Z začetkom devetnajstega stoletja najdemo vedno več zapisov, kuhano vino pa je hitro našlo svojo pot tudi v druge države in dele sveta.
Rdeče ali belo vino?
Čeprav je mogoče v Sloveniji pogostejša uporaba belega vina (vsaj po mojih izkušnjah), je na splošno pogostejša uporaba rdečega vina. Po mojih izkušnjah se rdeče kuhano vino pije vsaj v Londonu, Parizu in seveda v avstrijskih mestih (Dunaj, Salzburg, Celovec …).
Kako pripraviti kuhano vino?
Idej in receptov zanj je ogromno. Kot se za pravega študenta spodobi, boste kupili najcenejše vino (po možnosti iz kartona ali plastenke) in za moje amaterske pojme bo čisto dovolj dobro. Ko boste bolj pri denarju, pa boste lahko „uničevali“ kakšna kakovostnejša vina. Sestavine in osnove so nam vsem dobro poznane: vino (belo ali rdeče), voda, klinčki, cimet in sladkor. Razmerje voda in vino je odvisno – bolj „vodena“ varianta je ena proti ena, nato pa seveda ustrezno zmanjšujte količino vode za močnejše variante. Da bo vino malo bolj posebno, pa mu lahko dodate tudi rum (beli ali domači), pomaranče, limone, karameliziran sladkor, mandarine, vaniljev sladkor … Pogosta napaka, ki jo sicer verjetno vsi delamo, je, da pri kuhanju vino predolgo pustimo vreti – posledično izgublja alkohol – zato je najbolje, da ga pustimo na štedilniku samo toliko, da skoraj zavre. Glede količin in razmerij posameznih sestavin vam svetujem, da ne komplicirate preveč. Kuhano vino je namreč ena izmed tistih stvari, pri katerih je najbolje, da poskušate s pristopom „trial and error“. Naredite eno varianto in če vam kaj ne bo všeč, drugič (ali drugo rundo) poizkusite drugače. Vsak od nas ima svoj recept in najbolje, da si tudi vi ustvarite svojega.
