Sneg je oblika padavin v trdni obliki; gre za zmrznjeno vodo oziroma ledene kristalčke – snežinke. Običajno pada pozimi pri temperaturah pod ničlo. Ples snežink in debela snežna odeja sta osnova za zimske radosti. Ali kdaj stopite ven, medtem ko sneži, in
Kako raste “prava” snežinka v snežnem oblaku? Svojo rast začne s tem, da se na nukleacijskem jedru izločijo prve molekule vode v nastajajočem kristalu ledu. Ta doraste do pravilne heksagonalne prizme velike nekaj mikrometrov. Ta nato raste naprej v skladu s tem, kakšni sta temperatura in prenasičenost zraka v njegovi neposredni okolici. Le-ta pa se seveda spreminja s tem, ko nastajajočo snežinko veter odnaša po oblaku. Pomembno pri tem je, da je snežni kristal sorazmerno majhen, tako da so atmosferske razmere na vseh šestih stranicah skoraj povsem enake, zato tudi vse stranice rastejo enako. Zaradi tega se ohrani začetna šesterokotna simetrija z molekularnega nivoja. Snežinka tako v svoji obliki nosi celotno zgodbo o tem, v kakšnem okolju se je nahajala v različnih trenutkih svoje rasti. Snežni kristali se mnogokrat združijo v narahlo povezane kosme. Tako so snežni kristali povsem majhne snežinke, velike le tja do nekaj milimetrov, ki so nastale z direktno kondenzacijo vodne pare v led na nukleacijskih jedrih. Snežni kristali se mnogokrat nadalje povežejo v velike snežinke, prave kosme snega, ki lahko dosežejo tudi tja do pet centimetrov v premeru, če je sneg še posebno moker in lepljiv. Mikroskop nam lahko pokaže, da so snežinke drobni šesterokraki kristali. Niti dva kristala nista povsem enaka.
Zanimivo
10 cm snežne odeje naj bi bil 1 cm vode, kar je približno res za sneg, ki zapade pri temperaturah okoli 0 °C, oziroma za sneg, ki zapade ob močnem vetru Vendar pa je vsebnost vode v snegu lahko tudi zelo drugačna od gornje številke. Tako je v. 10 cm svežega snega lahko tudi le 1 mm vode, lahko pa tudi tja do 4 cm, odvisno seveda od kristalne strukture, temperature in hitrosti vetra. Največ snega je takega, ki vsebuje od 4 mm do 1 cm vode v 10 cm snežne odeje.
Zakaj je sneg bel? Sneg je bel zato, ker odbije praktično vso svetlobo, ki dospe do njega. Ker je sončna svetloba bela in vsebuje vse dele vidnega spektra, je zato tudi sneg bel. Če skopljemo v sneg luknjo, bo imel v večjih globinah nekoliko modrikasto barvo. Do tega pride, ker sneg nekoliko bolj absorbira rdeč spekter sončne svetlobe kot modrega. V globlje dele snega tako prodre več modre svetlobe.
