Noč čarovnic je praznik, ki ga predvsem v Zahodnem svetu obeležujejo v noči iz 31. oktobra na 1. november. V resnici predstavlja okrajšavo za »All Hallow’s Eve« oziroma »Hallow Eve«. Iz te besedne zveze izhaja »Halloween«, ki jo tudi pri nas vse pogosteje uporabljamo. Pa poznaš ozadje slovenskega praznika, ki ga imenujemo Vsi sveti oziroma Dan spomina na mrtve? Tega obeležujemo 1. novembra in je povsem ločen od državnega praznika en dan prej, ko praznujemo Dan reformacije.
Kaj ima s tem »Noč čarovnic«?
Gre za variacijo praznovanja oziroma obujanja spomina na mrtve, ki naj bi segala še v Keltske čase in se je do danes ohranila predvsem na Irskem, v Združenih državah Amerike, v Kanadi, v Angliji, v Avstraliji in na Novi Zelandiji. Stari Kelti so 1. novembra slavili začetek novega leta in proslava je bila namenjena bogu Sonca in gospodarju smrti (Samhainu). Verjeli so, da ob polni Luni, najpogosteje noč pred dnevom mrtvih (31. oktobra), mrtvi vstajajo iz svojih grobov in tako ponovno pridejo na Zemljo ter obiščejo svoje domove. Zaradi tega so se ljudje, prestrašeni, da bi srečali mrtve, skrivali za različnimi maskami in ustvarjali velik hrup. Verovalo se je tudi, da mrtvi poslednjič pridejo na njihov svet, zato so jim na pragih svojih hiš nastavljali hrano. Nekateri so celo v ta namen izdolbli repe, pese ali krompir, ter vanje vstavili gorečo svečo, češ da bi tako pregnali grešne duše, a dobrim pokazali pot do njihovih hiš. Buča je za izrezovanje postala popularna šele v 16. stoletju v Ameriki, kasneje pa po celem svetu.
Karkoli že, razlog za zabavo lahko najdeš v vsaki različici! ?
Če še nimaš ideje, ali pa potrebuješ zgolj inspiracijo za svoj kostum, pobrskaj tukaj: kostumi, kreativne ideje.
Novinar
