Upravni odbor Prešernovega sklada je nedavno razglasil prejemnike najvišjih državnih nagrad za umetniške dosežke v letu 2023. Prešernovo nagrado sta prejela multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar prof. Herman Gvardjančič.
Prešernova nagrada se podeli ustvarjalki oziroma ustvarjalcu, ki je s svojimi vrhunskimi umetniškimi dosežki v okviru svojega življenjskega opusa trajno obogatil slovensko kulturno zakladnico, nagrada Prešernovega sklada pa ustvarjalki oziroma ustvarjalcu za vrhunske umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih pred podelitvijo nagrad in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice.
Prešernova nagrajenka Ema Kugler
Je režiserka, scenaristka, scenografinja, kostumografinja, montažerka in producentka. Leta 1981 je diplomirala na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, nato pa je delala na Radiu Študent.
Je avtorica več celovečernih filmov, številnih video-filmov, likovnih inštalacij in performansov. Ukvarja se tudi z gledališko kostumografijo. Za delo na področju multimedialne umetnosti je leta 1994 prejela nagrado Zlata ptica, leta 1996 je bil na avstrijskem Festivalu narodov njen video-film Obiskovalec nagrajen z Bronastim medvedom. Leta 2008 je prejela tudi nagrado Prešernovega sklada za projekt Le Grand Macabre.
Herman Gvardjančič (1943)
Je leta 1968 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1971 je na ALU končal specialko za slikarstvo pri prof. Zoranu Didku. Leta 1987 je postal docent na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Od leta 1997 je redni profesor za risanje in slikanje na ALUO. Gvardjančič je predstavnik ekspresivne figuralike. V njegovih delih prevladuje temen kolorit in poudarjena ekspresija. Njegovo slikarstvo je uvrščeno med t.i. temni modernizem. Sicer pa ga prištevamo med slikarje modernizma in postmodernizma.
Nagrado Prešernovega sklada pa so prejeli:
- pisatelj in novinar Dušan Jelinčič (za roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca);
- skladatelj gledališke in filmske glasbe Drago Ivanuša (za projekte med letoma 2019 in 2022);
- pianist Alexander Gadjiev (za solistične recitale in izvedbe klavirskih koncertov na domačih in tujih odrih v zadnjih treh letih);
- akademski slikar Nikolaj Beer (za cikel razstav v letih 2021 in 2022: Vračanje h koreninam (Celje 2021), razstava v galeriji Insula (Izola 2022) in razstava Izbrana dela 1986–2021 (Kranj 2022));
- filmski režiser in scenarist Matevž Luzar (za film Orkester);
- arhitekturni atelje Medprostor (za dosežke v preteklih treh letih (lesena hiša Hribljane, športna dvorana Šentvid, ureditev kompleksa Žičke kartuzije)).
Novinar