Zakaj je vaza podobna hiši? Od sistemskega do fantazijskega z oblikovalko Janjo Lap

V sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje ter društvom Pekinpah so v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje pripravili pregledno razstavo del oblikovalke in arhitektke Janje Lap.

V svoji karieri se je bila kot arhitektka, oblikovalka, raziskovalka in pedagoginja sposobna vsakega izziva – od oblikovanja stekla in sistemske distribucije hrane pa vse do vojaških ali civilnih elektrooptičnih naprav ter pedagoškega dela na razpotju med Ljubljano, Sheffieldom, Londonom in Mosulom – lotiti z izjemno natančnostjo in poglobljenim znanstvenoraziskovalnim pristopom ali pa z ustvarjalno igrivostjo ob hkratnem obvladovanju metjeja.

V zapuščini, ki nam jo je uspelo pridobiti v muzejsko zbirko, se je z leti nabralo bogato gradivo – načrti, skice, osnutki predavanj, raziskovalne naloge in pregledna zbirka izdelkov, ki jih je oblikovala. Skupaj z nekaj izposojenimi predmeti to gradivo v celoti postavljamo na ogled javnosti. Poleg steklenih izdelkov bodo na ogled tudi elektrooptične naprave, ki jih je Janja Lap oblikovala v času svojega službovanja v Iskri Elektrooptiki, ter njeni manj znani arhitekturni in raziskovalni projekti. Ob razstavi bo izšla tudi monografija, ki sta jo kustosinji razstave Špela Šubic (MAO) in Barbara Predan (ALUO) skupaj s kustosinjo za arhitekturo Majo Vardjan (MAO) pripravili med raziskovanjem te vsestranske avtorice.

Gre za prvo monografsko poglobljeno znanstveno študijo o kaki slovenski ustvarjalki na področju arhitekture in oblikovanja pri nas.

Zakaj je vaza podobna hiši?

Od sistemskega do fantazijskega z oblikovalko Janjo Lap

15. 6.–5. 11. 2023, Muzej za arhitekturo in oblikovanje

Avtorice: Špela Šubic (MAO), Barbara Predan, (Oddelek za industrijsko in unikatno oblikovanje, ALUO), Maja Vardjan, strokovna sodelavka za področje arhitekture (MAO)

Oblikovanje razstave: Studio Miklavc

Fotografije: zbirka MAO

Od sistemskega do fantazijskega z oblikovalko Janjo Lap

Ta izjemna ustvarjalka je slovensko bivalno kulturo najbolj zaznamovala z oblikovanjem stekla. V njem se je prvič preizkusila sredi petdesetih let. Še kot študentka arhitekture pri profesorju Edvardu Ravnikarju je svoje izdelke leta 1956 predstavila na razstavi Stanovanje za naše razmere. Predmete za sodobni dom iz keramike in stekla je razvila skupaj s Steklarno Boris Kidrič iz Rogaške Slatine.

Ta izjemna ustvarjalka je slovensko bivalno kulturo najbolj zaznamovala z oblikovanjem stekla. V njem se je prvič preizkusila sredi petdesetih let. Še kot študentka arhitekture pri profesorju Edvardu Ravnikarju je svoje izdelke leta 1956 predstavila na razstavi Stanovanje za naše razmere. Razstava bo poleg steklenih izdelkov osvetlila tudi manj znane naprave, ki jih je oblikovalka realizirala v Iskri Elektrooptiki. Sploh prvič pa bo javnosti predstavljeno njeno doslej neznano znanstvenoraziskovalno delo.

Skozi vso svojo pestro in dolgo karierno pot, ki so jo zaznamovali arhitektura, industrijsko oblikovanje, pedagoško in raziskovalno delo ter sistemsko in storitveno oblikovanje, je Janja Lap oblikovala tudi steklo. To je bil njen priljubljeni material, po katerem je tudi najbolj znana. Po uspešnih prvih poskusih je svoje znanje nadgrajevala in tudi delila z drugimi. Kot profesorica na Šoli za umetno obrt (danes Srednja šola za oblikovanje in fotografijo) je med drugim z dijaki razvijala steklene izdelke in jih leta 1964 tudi razstavila na prvem Bienalu industrijskega oblikovanja.

Za njen razvoj na področju oblikovanja stekla pa je bilo ključno raziskovanje na britanski šoli Royal College of Art (1964–1966). Tam je v najboljših pogojih, pod mentorstvom Roberta Gooddna, skupaj s steklopihaškim mojstrom raziskovala različne steklarske tehnike in ustvarila nekatere svoje najbolj znane kose, na primer vazo Kvadrat in kozarce Gubanka.

Navdih je iskala tudi v starih glažutah

V drugem letu delovanja na RCA se je na oddelku za industrijsko oblikovanje pridružila raziskovalni skupini za področje bolnišnic. Tam se je srečala z vodjo skupine, profesorjem Misho Blackom, in z bodočim mentorjem svojega magistrskega dela, profesorjem Bruceom Archerjem. Pred vrnitvijo v Slovenijo je deset let predavala na Univerzi v Sheffieldu, na oddelku za arhitekturo, kratek čas tudi na znameniti šoli Architectural Association School of Architecture v Londonu (AA). Po vrnitvi v domovino konec sedemdesetih pa je bila deset let zaposlena v Iskri kot oblikovalka elektrooptičnih naprav.

Zanimivo je, da se je šele ob koncu svoje kariere posvetila tudi oblikovanju svetil, ki so ključno povezana z njej tako ljubo snovjo, steklom.

V enem od intervjujev je povedala, da je za lestenec Satje navdih našla v starih glažutarskih lestencih, posebej je omenila viseči svečnik iz cerkve v Loki pri Žusmu. Sorodnost lahko iščemo v zrcaljenem steklu, ki je uporabljeno v obeh. A stožčaste čašice, namenjene plavajočim svečam v njenem Satju, nas še bolj spominjajo na lestence v mnogih cerkvah po svetu, ki so jih razsvetljevale številne oljne lučke v steklenih čašah, visečih znotraj mogočnega kovinskega ogrodja. Primere takih lestencev najdemo v carigrajski Hagiji Sofiji ali pa, v precej manjših dimenzijah, v stolnici v Pisi.

Na pregledni razstavi bomo prikazali vsestranskost oblikovalke in raziskovalke Janje Lap ter s tem osvetlili prepogosto spregledan opus te izjemne avtorice.

»Nikdar ne delam kelihov na tankih podstavkih, v katerih vidim izrazito neproporcionalnost. Spominjajo me na nestabilne ženske, ki lovijo ravnotežje na visokih petah. Všeč so mi oblike, ki kažejo neko notranjo moč materiala. V nasprotju s poudarjanjem krhkosti iščem druge, predvsem prostorske izrazne oblike.«

Kratek življenjepis Janje Lap (1929–2004)

• 1953–1957 Dela v arhitekturnem studiu profesorja Edvarda Ravnikarja na Oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
• 1956 Diplomira pri prof. Edvardu Ravnikarju na Oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani in pridobi naziv inženir arhitekt.
• 1956–1957 Zaposlena je v projektivnem ateljeju gradbenega podjetja Tehnika.
• 1958–1962 Vodi projektivni atelje za stanovanjsko skupnost pri republiškem odboru za družino in gospodinjstvo, v državni arhitekturni pisarni z uradnim nazivom Projektivni atelje.
• 1958 Deluje tudi v projektivnem ateljeju »Stanovanjska skupnost – splošni del«.
• 1961 Vpisana je v Imenik pooblaščenih arhitektov – seznam projektantov, pooblaščenih za gradbeno projektiranje.
• 1962–1964 Poučuje industrijsko oblikovanje na Šoli za umetno obrt Ljubljana.
• 1964–1966 S štipendijo Britanskega sveta deluje kot raziskovalka na RCA (Royal College of Art) v Londonu.
• 1966 Predava na Sheffieldski šoli za umetnost (The Sheffield College of Art).
• 1967–1977 Predava na oddelku za arhitekturo Univerze v Sheffieldu.
• 1973 Magistrira pri prof. Bruceu Archerju na RCA in pridobi naziv Master of Arts (magistrica umetnosti).
• 1973–1975 Kot mentorica deluje na AA (Architectural Association School of Architecture) v Londonu.
• 1979–1989 Kot industrijska oblikovalka se zaposli v podjetju Iskra Commerce, leta 1982 je prezaposlena v Iskrin Center za elektrooptiko.
• 1989–1990 Na Univerzi v Mosulu v Iraku kot gostujoča predavateljica poučuje v okviru sporazuma z neuvrščenimi državami.
• 1989 Se upokoji.
• 1990 Pridobi habilitacijski naziv docentke za predmet Načrtovanje – unikatno oblikovanje: Steklo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.
• 1990–2003 Kot pogodbena zunanja sodelavka predava na Pedagoški akademiji Univerze v Ljubljani.

Žiga Kastelic

Urednik portala Student.si