Kdaj si bil nazadnje v gledališču? Ko so te v to prisilile srednješolske učiteljice slovenščine? Šolski obiski gledališča so morda res mukotrpni in dolgočasni, saj nisi sam tisti, ki izbere predstavo. Vseeno pa ne dovoli, da bi gledališče izginilo iz tvojega življenja. Kino je čudovita oblika zabave, vendar ima gledališče svoj čar, ki kinematografu ne pride niti blizu.
Gledališka predstava ni nikoli enaka
Film bo vsakič enak, pa tudi če si ga ogledaš stokrat. Gledališka predstava pa je vedno unikatna, saj igralci prizore odigrajo vsakič malce drugače. Zgodba bo ista, tudi besedilo je večinoma isto, vendar odigrana celota nikoli ne more biti popolnoma ista. Če se igralci zmotijo, režiser ne more kar čarobno popraviti nekega prizora, kot to lahko naredijo pri filmu. Vse je takojšnje, prvinsko in ravno zato nam je bližje kot pa film.
Težje je biti osamljen
Se ti je kdaj zgodilo, da si bil v kinu (sam ali v družbi), pa si se počutil osamljenega? V gledališču se ti to ne bo zgodilo. Vzdušje je intimno, gledalci so med seboj povezani, pa tudi igralci so tako blizu, da se jih praktično lahko dotakneš (prosim, ne poskušaj tega).
Podobna izkušnja kot ogled tekme
Nogometno tekmo si je super ogledati na televiziji, ampak nekaj popolnoma drugega je, ko si jo ogledaš v živo na stadionu. Enako je z gledališčem. Ustvari se skupna zavest, povezan si z drugimi gledalci, navdušeno ploskaš in napeto pričakuješ, kaj se bo zgodilo. Pri kinu si odmaknjen in nikoli ne boš ploskal, ko se prižgejo luči.
Zvok predstave v živo je neponovljiv
Tudi če imaš najboljše slušalke, ne moreš nadomestiti glasbe, ki jo slišiš v živo. Gledališča so bila zgrajena za to, da zvok kar najlepše potuje po prostoru. Ko igralci pojejo, čutiš note v kosteh, in ko kričijo, se ti naježi koža. Gre za celovito izkušnjo, ki jo s tehnologijo ne moreš doživeti.
Gledališče je kulturni fenomen
Preko gledališča se povežeš z literaturo, zgodovino in kulturo. Gledališče se v svoji najbolj grobi osnovi ni spremenilo že tisočletja. Spremenili sta se arhitektura gledališča in tehnologija, ampak glavni namen se ni spremenil – na eni strani imamo gledalce, na druge igralce.
Igralci morajo biti zelo pazljivi
Če se zmotiš in napačno poveš stavek, lahko zmotiš soigralce. Če se spotakneš, padeš. Nihče ne bo brisal spominov, da bodo gledalci pozabili na napake igralcev. Ti morajo biti zato še bolj spretni in vešči, da vsakič odigrajo tako, kot morajo. Filmski igralci imajo potuho, saj lahko vse napake izbrišejo s preprostim klikom.
Ni zaslona
Koliko časa vsak dan preživimo pred zasloni? Telefoni so tako ali tako postali naša peta okončina, v računalnik pa tudi buljimo vsaj 8 ur na dan. V gledališču si lahko privoščimo predah od gledanja v neko fiksno točko, saj je dogajanje pred nami dinamično in se stalno spreminja.
Urednica revije Študent
