Literarno-glasbeni festival Živa književnost je ena najstarejših brezplačnih kulturnih prireditev v Ljubljani. »Literatura na ulici« se vse od leta 1993 dogaja sredi starega mestnega jedra. Namen je branje in literaturo približati širokemu krogu ljudi, tudi tistim, ki jih sodobna literarna dela sicer ne dosežejo.
Literarna branja sredi Ljubljane
Leta 1997 je bil festival uvrščen v program Evropski mesec kulture. S svojo tradicijo, izvirnostjo in izborom priznanih literatov ter glasbenikov je vsako leto bolj obiskan in požanje večjo medijsko odzivnost. Scenografijo bodo letos oblikovali mladi slovenski arhitekti, oblikovalci in likovni umetniki. Tuji literati se bodo predstavili v svojem jeziku, mladi slovenski igralci pa bodo njihova dela brali tudi v slovenskih prevodih.
Obiskovalci bodo spoznali vrhunska imena sodobne literature iz celega sveta, kot so Bei Dao, najvidnejše ime kitajske poezije in večkratni nominiranec za Nobelovo nagrado, prvaka portugalske poezije Casimiro de Brito in Jaime Rocha, prva dama japonske poezije Kazuko Širaiši, katalonska pesnica Marie Mercè Marçal s Cinto Massip in Toti Solerjem, srbski prozaist Srđan V. Tešin, pesnik iz Bejruta, mesta, ki je gostil knjigo pred Ljubljano, Jusef Bazi in drugi.
Drugi večer bo namenjen sedmim udeležencem pesniške prevajalske delavnice iz sedmih jezikov. Možen bo tudi pogovor z avtorji, ki se bo prepletal z glasbo domačih in tujih glasbenih ustvarjalcev.
Bogato spremljevalno dogajanje
Ker je Ljubljana letos svetovna prestolnica knjige, bo program nekoliko razširjen. Poleg spremljevalnega programa O’živela knjiga, ki bo potekal v popoldanskem času in glasbe, bodo povezali še z umetniškimi zvrstmi (intermedijski performansi, plesi, instalacije, video, improvizacije idr.). Letošnja nadgradnja sicer že utečenega festivala je prav prepletanje knjige z ostalimi umetniškimi zvrstmi.
O’živela knjiga je namenjena predvsem otrokom in osnovnošolcem. Z njo želijo vzpodbujati obiskovalce in mimoidoče k druženju, ustvarjanju, branju, debatiranju, kreativnemu preživljanju prostega časa. V okviru ustvarjalnih delavnic in drugih dejavnosti se bodo učili kreativnega pisanja, risanja stripov itd.
Želijo tudi izpostaviti problem kopičenja knjig, ki ne dosežejo bralcev. Odvržene in odpisane knjige bodo uporabili kot material za sceno, iz njih pa na delavnicah izdelovali nove uporabne izdelke. Knjige bodo postale vizualni element in bodo tako ustvarjale nove pomene in podobe.
Ksenija Gider
