Ob vznožju ljubljanskega Nebotičnika so med obnovo vročevoda našli 21 poznorimskih grobov s človeškimi okostji. Odkritje arheologov ni presenetilo, saj so Rimljani svoja pokopališča postavljali ob mestnih vpadnicah, zato so strokovnjaki lahko v naprej predvideli lego grobov. Ti ležijo ob trasi rimske ceste, ki je potekala od Emone proti Celeji. Najdbe so del severnoemonskega grobišča, na katerem so v preteklosti že odkrili več kot 3.000 grobov.
Rimsko grobišče najdeno na Slovenski cesti
Pri izkopavanjih so odkrili en žgani grob in 20 skeletnih ter nekaj predmetov iz obdobja Rimskega cesarstva. Grobovi so namreč pogosto dragocena nahajališča predmetov, ki so jih sorodniki pokojnega položili v grob, da bi umrlemu pomagali na poti v onstranstvo. V žganem grobu so našli dva vrča, krožnik, čašo, posodico, štiri balzamarije in steklene posodice za parfume, v drugem grobu pa so našli lonček. Navada polaganja lepih predmetov v grobove je bila v rimskem času precej razširjena, v krščanskih skupnostih pa ni bila tako pogosta. 90 odstotkov predmetov iz rimskih časov, ki jih hrani Mestni muzej Ljubljana, so našli ravno v grobovih.
Emona kot Ljubljana skozi zgodovino
Najdba le še doda k pomenu Ljubljane v rimskih časih. Velik del zaslug za to gre seveda obstoječim najdbam v Ljubljani, med katerimi prednjačita Rimski zid in Rimska hiša. Mestne utrdbe na Mirju so bile v 30. letih 20. stoletja obnovljene po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Kamnita piramida, nadzidava, vhodi ter obokan prostor, ki je obložen s kamnitimi ostanki bližnjih antičnih hiš, so njegovo delo, enako kot notranji park. Tudi stebrišče ob glavnih južnih vratih ni antičnega izvora. V devetdesetih letih so obzidje restavrirali. Rimska hiša pa je osrednji del arheološkega parka. Osrednji prostor stavbe je bila letna soba, tlakovana z dvobarvnim mozaikom, značilnim za 4 in 5. stoletje. Ostaline hiš pričajo o visoko razviti stanovanjski kulturi.
Novinar
