Saj poznaš tisto šalo, ko profesor pravi študentki, naj mu razloži pomene besed uprava, ustava in država. Študentka mu v hipu odgovori: »No, lejte profesor, zjutri k sm ustava sm fernke uprava, kva sm pa jst zvečer u roki država, vas pa čist nč ne briga!« Šalo na stran, za nas polnopravne državljane je pomembno poznati nekaj osnovnih pojmov.
Država
Kot ključen datum za nastanek slovenske države najprej izpostavimo 23. december 1990, ko je bil izveden plebiscit, na katerem so prebivalci odločali o tem, ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država. Glasovanja se je udeležilo 93,2 odstotka volivcev. 95 odstotkov udeležencev plebiscita oziroma 88,5 odstotka vseh prebivalcev je glasovalo za osamosvojitev. Za neodvisno in samostojno Slovenijo je glas oddalo 1.289.369 volivcev. Tri dni po plebiscitu je slovenska skupščina, predhodnica današnjega državnega zbora, izide plebiscita tudi uradno razglasila. Zato na ta dan, 26. decembra, v Republiki Sloveniji praznujemo dan samostojnosti.
Samostojna in neodvisna država pa je Slovenija postala 25. junija 1991 s sprejetjem Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. S tem ustavnim aktom, ki je izhodišče slovenskega ustavnega sistema, je Slovenija na svojem ozemlju pravno vzpostavila vrhovno in enotno oblast in prekinila svojo povezavo s takratno Socialistično federativno republiko Jugoslavijo.
Ustava
Dne 23. decembra 1991 je bila nato sprejeta Ustava Republike Slovenije, ki je, izhajajoč iz temeljne ustavne listine, kot vrhovni pravni akt nove države določila temelje nove državne oblasti ter položaja posameznikov Republiki Sloveniji. Z listino so se opredelile tudi državne meje, prav tako pa se je Republika Slovenija zavezala k spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter zagotovila spoštovanje pravic italijanski in madžarski narodni skupnosti pri nas. Omenimo samo nekatere:
- nedotakljivost človekovega življenja (v Sloveniji ni smrtne kazni),
- prepoved mučenja,
- varstvo človekove osebnosti in dostojanstva,
- domneva nedolžnosti (obdolženec kaznivega ravnanja velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo),
- pravica do osebnega dostojanstva in varnosti,
- svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja,
- svoboda vesti (izpovedovanje vere in drugih opredelitev je svobodno),
- pravica do peticije (vsak državljan ima pravico do vlaganja peticij in drugih pobud splošnega pomena),
- pravica do ugovora vesti v primerih, ki jih določa zakon (npr. imajo jo zdravniki glede določenih posegov, ugovor vesti v zvezi s služenjem vojaškega roka),
- svoboda dela (vsakdo prosto izbira svojo zaposlitev, prisilno delo je prepovedano, pod enakimi pogoji je vsakomur dostopno vsako delovno mesto),
- svobodno odločanje o rojstvih otrok,
- svoboda znanosti in umetnosti,
- pravica do izražanja narodne pripadnosti, pravica gojiti svojo kulturo in uporabljati svoj jezik in pisavo,
- prepoved spodbujanja k neenakopravnosti (narodni, rasni, verski …) in nestrpnosti ter prepoved spodbuja k nasilju in vojni.
Uprava
Naloga državne uprave pa je opravljanje upravnih nalog, kar pomeni: priprava zakonodaje in ostalih predpisov, nadzor nad izvajanjem zakonodaje (strokovni in inšpekcijski nadzor) in odločanje o pravicah in obveznostih posameznikov (upravni postopki). Organizacijo uprave, njene pristojnosti in način imenovanja njenih funkcionarjev ureja zakon (Zakon o državni upravi).
