Študija, ki združuje jezikoslovne, genetske in arheološke dokaze, je pokazala, da izvor družine jezikov, ki vključujejo sodobno japonščino, korejščino, turščino in mongolščino, ter ljudi, ki jih govorijo, izvira iz pridelovalcev prosa, ki so pred približno 9.000 leti poseljevali območje na severovzhodu Kitajske.
Ugotovitve dokazujejo skupno genetsko poreklo več sto milijonov ljudi, ki govorijo tako imenovane transevrazijske jezike na območju, ki se razteza na več kot 8000 kilometrih.
Ugotovitve kažejo, kako je človeštvo po ledeni dobi, ko se je začelo ukvarjati s kmetijstvom, spodbudilo širjenje nekaterih glavnih svetovnih jezikovnih družin. Proso je bila pomembna zgodnja kultura, ko so lovci in nabiralci prešli na kmetijski način življenja.
Obstaja 98 transevrazijskih jezikov, vključno s korejščino, japonščino, različnimi turškimi jeziki v delih Evrope, Anatoliji, Srednji Aziji in Sibiriji, različnimi mongolskimi jeziki ter različnimi tunguzijskimi jeziki v Mandžuriji in Sibiriji.
Začetki te jezikovne družine segajo do neolitskih pridelovalcev prosa v dolini reke Liao, ki obsega dele kitajskih provinc Liaoning in Jilin ter območje Notranje Mongolije. Ko so se ti kmetje več tisoč let gibali po severovzhodni Aziji, so se jeziki potomcev razširili na sever in zahod v Sibirijo in stepe ter na vzhod na Korejski polotok in čez morje v japonski arhipelag.
Raziskava je poudarila zapletene začetke sodobnih populacij in kultur
»Sprejetje dejstva, da korenine lastnega jezika, kulture ali ljudstva segajo onkraj sedanjih nacionalnih meja, je neke vrste predaja identitete, ki je nekateri ljudje še niso pripravljeni sprejeti,« je dejala primerjalna jezikoslovka Martine Robbeets, vodja arheolingvistične raziskovalne skupine na Inštitutu Maxa Plancka za znanost o zgodovini človeštva in glavna avtorica študije, objavljene v reviji Nature.
»Močne narode, kot so Japonska, Koreja in Kitajska, si pogosto predstavljamo kot predstavnike enega jezika, ene kulture in enega genetskega profila. Vendar je resnica, ki ljudem z nacionalističnimi cilji povzroča nelagodje, da so vsi jeziki, kulture in ljudje, tudi tisti v Aziji, mešani,« je dodala Robbeets.
255 arheoloških najdišč
Raziskovalci so oblikovali nabor podatkov o besednih zvezah za 98 jezikov, določili jedro podedovanih besed, povezanih s kmetijstvom, in oblikovali jezikovno družinsko drevo.
Arheolog in soavtor študije Mark Hudson je povedal, da so raziskovalci preučili podatke iz 255 arheoloških najdišč na Kitajskem, Japonskem, Korejskem polotoku in skrajnem vzhodu Rusije ter ocenili podobnosti artefaktov, vključno s keramiko, kamnitimi orodji ter ostanki rastlin in živali. Upoštevali so tudi datume 269 ostankov starodavnih rastlin z različnih najdišč.
Raziskovalci so ugotovili, da so kmetje na severovzhodu Kitajske proso sčasoma dopolnjevali z rižem in pšenico, kar je bil kmetijski paket, ki se je prenesel, ko so se te populacije okoli leta 1300 pred našim štetjem razširile na Korejski polotok, od tam pa po letu 1000 pred našim štetjem na Japonsko.
Raziskovalci so opravili genomske analize na starodavnih ostankih 23 ljudi in preučili obstoječe podatke o drugih, ki so živeli v severni in vzhodni Aziji že pred 9500 leti.
Izvori sodobnih kitajskih jezikov so nastali neodvisno, čeprav na podoben način, pri čemer je bilo vpleteno tudi proso. Medtem ko so predniki transevrazijskih jezikov v dolini Liao gojili proso, so izvori kitajsko-tibetanske jezikovne družine v približno istem času na območju Rumene reke na Kitajskem gojili proso z lisičjim repom, kar je omogočilo ločeno širjenje jezikov, je dejala Robbeetsova.
Novinar
