Torinski prt velja za eno največjih skrivnosti v zgodovini in veri. Mnogi verjamejo, da gre za pravo pogrebno platno Jezusa Kristusa, na katerem je čudežno ohranjena njegova podoba. Toda ali je to res? Kaj zares vemo o tem starodavnem platnu?
Evangelijska zgodba in prvi zapisi o prtu
Po Evangelijih naj bi Jezusa po križanju v pogrebno platno zavila Jožef iz Arimateje, človek, ki je imel v lasti tudi kamnito grobnico, v katero je bil Jezus pokopan. Prt se ponovno pojavi v svetih spisih, ko Peter obišče prazen grob (Luka 24:12): »Peter pa je vstal in tekel h grobu. Ko se je sklonil in pogledal noter, je videl samo pogrebna platna.«
Po teh dogodkih se prt v Svetem pismu ne omenja več. Nekateri zgodovinarji menijo, da je bil pripeljan v Konstantinopel, vendar o tem ni nobenih trdnih dokazov. Prvič se prt jasno pojavi šele leta 1354 v lasti viteza Geoffroija de Charnyja. Charny, znan vojščak in križar, je skrivnostna figura, saj nihče ne ve, kako je prišel do prta. Od takrat je zgodovina dobro dokumentirana, prt pa je leta 1578 prispel v Torino, kjer ga hranijo še danes.
Ogljikovo datiranje – konec zgodbe ali začetek novih vprašanj?
Leta 1988 je svet z nestrpnostjo čakal na rezultate prvega ogljikovega datiranja, ki so ga izvedle tri ekipe znanstvenikov. Ob prihodu rezultatov, je sledilo veliko razočaranje: prt so datirali med leti 1260 in 1390, kar pomeni, da izvira iz srednjega veka. To sovpada z obdobjem, ko je prt prešel v roke viteza Charnyja.
Torej, je primer rešen? Pravzaprav ne.
Neznanka: kako je nastala podoba?
Čeprav je bil prt označen za srednjeveški, nihče ne zna pojasniti, kako je nastala podoba na njem. Na platnu ni pigmentov ali barvil, ki bi ustvarila sliko. Namesto tega se zdi, da je razbarvanost vlaken tista, ki ustvarja temnejše ali svetlejše odtenke. Podoba je celo fotografski negativ, kar je leta 1898 odkril italijanski fotograf. Še bolj fascinantno je, da svetlost slike korelira z razdaljo med telesom in platnom, kar ustvarja tridimenzionalni učinek–nekaj, kar ni bilo vidno na nobenem drugem artefaktu iz tako starega obdobja.
Če bi to bil srednjeveški ponaredek, bi bila že sama izvedba »čudežna«.
Fizične podrobnosti in natančnost
Podrobnosti na prtu ustrezajo zapisom o Jezusovem križanju. Vidne so sledi ran od trnove krone, prebodene strani, udarci po hrbtu in modrice na ramenih, kar kaže na trpljenje osebe, ki je nosila križ. Ne glede na to, ali gre za Jezusa ali ne, je jasno, da je prt prikaz resnične žrtve križanja.
Še bolj presenetljiva je analiza nanodelcev, ki je razkrila visoke ravni kreatinina in feritina – spojin, ki jih najdemo pri ljudeh, ki trpijo zaradi hudih travm, kot je mučenje.
Študije peloda na prtu so pokazale, da vsebuje cvetni prah rastlin, ki so domorodne v območju Jeruzalema, prav tako pa je vzorec tkanja bolj značilen za starodavni Bližnji vzhod kot srednjeveško Evropo. Nekateri strokovnjaki celo trdijo, da je imel prt vpliv na umetnost že dolgo pred letom 1354. Bizantinska ikona, kot je Kristus Pantokrator iz 6. stoletja, ima namreč osupljivo podobnost s tisto na prtu.
Dvom v ogljikovo datiranje
Nasprotniki rezultatov iz leta 1988 menijo, da je bil vzorec, ki so ga uporabili za datiranje, kontaminiran. Nov tehnološki preizkus z rentgenskimi žarki, ki je preučeval staranje lanenih vlaken, je pokazal, da se razpad celuloze na prtu ujema z drugimi starodavnimi primerki izpred 2000 let, in ne s srednjeveškimi.
Torinski prt – resnica ali večna skrivnost?
Torinski prt ostaja ena največjih verskih in zgodovinskih skrivnosti. Ne glede na to, ali gre za resnično pogrebno platno Jezusa Kristusa ali za genialen srednjeveški ponaredek, sodobna znanost še ni uspela pojasniti, kako je nastala podoba na njem, niti je ni uspela ponoviti.
Morda te skrivnost ne bomo nikoli zares razvozlali.
Junior novinar
