Sanje so ena izmed najbolj zanimivih pojavov, z njimi se srečujemo skoraj vsako noč. Sicer so zelo raziskane, a veliko ostaja neodkrito. Z njimi se je ukvarjal tudi Alan Watts.
Kdo je Alan Watts?
Alan Watts je bil britanski pisatelj in filozof, ki se je poglabljal v razlago vzhodnih filozofij. Pomembno je prispeval k duhovnosti in transpersonalni psihologiji. Pustil je pomemben pečat v literaturi, psihologiji in filozofiji 20. stoletja.
Na Wattsa je vplivala vzhodna filozofija, zlasti zen budizem, taoizem in hinduizem. Zahodna družba je zanj napačno mislila, da je jaz ločen od vesolja. Pravil je, da je ta ločenost vzrok za številne družbene in osebne težave. Verjel je v celostni pristop k življenju, po katerem je vse povezano.
V svojem življenju je napisal več kot 25 knjig in nešteto člankov o temah, ki segajo od kritike zahodne družbe, psihologije religije, estetike do interpretacije vzhodnih filozofij. Njegova najbolj znana dela zahodnemu občinstvu niso predstavila le zapletenih filozofskih konceptov, temveč so bila tudi ostra kritika omejitev zahodne psihologije in filozofije.
Njegove ideje se osredotočajo na zavedanje, sprejemanje negotovosti in dojemanje življenja kot povezanega toka dogodkov. Verjel je v vrednost neposrednega doživljanja in spontanosti namesto togega sledenja dogmam.
Watts je ljudi spodbujal k razmišljanju o smislu življenja, osebni identiteti in sreči. Nasprotoval je verskim in znanstvenim dogmam ter spodbujal pomen neposredne izkušnje in spontanosti. V svojih delih in predavanjih je pozival poslušalce, naj ponovno razmislijo o svojih prepričanjih, smislu življenja, osebni identiteti in iskanju sreče. Menil je, da je pomembno ceniti sedanji trenutek in lepoto naravnega obstoja.
Watts je umrl leta 1973, zapustil pa je zapuščino pisnih del in posnetih predavanj. Ta še vedno navdihujejo nove generacije mislecev in umetnikov.
Sanje življenja
Ste se že kdaj zbudili z občutkom odtujenosti od realnosti okoli vas? Kaj če so vaši spomini in prihodnost le sanje? Od Platonovega mita o jami do sodobnih teorij o simuliranem vesolju se je človeštvo vedno ukvarjalo z globinami resničnosti.
Kdo se še ni zbudil iz sanj, ki so bile tako jasne, da so se spojile z resničnostjo? Kaj pa, če bi bila resničnost sanje? In kdo še nikoli ni vsaj za trenutek začutil občutka odtujenosti od sveta okoli sebe, skoraj kot da bi se moral nujno zbuditi?
“Predstavljajmo si, da smo bog z zmožnostjo, da lahko vsako noč sanjamo, kar si želimo. Predstavljajmo si, da lahko v eni sami noči sanjamo celo življenje, ki traja, kolikor želimo, osemdeset let, devetdeset let, sto let …
In po mnogih nočeh, ko bomo sanjali dolga življenja, polna užitkov in brez trpljenja, si bomo rekli: gotovo so te sanje lepe, ampak poskusimo sanjati življenje z nepričakovanim presenečenjem, z nečim nepričakovanim in nezaželenim. Sanje, ki niso pod našim nadzorom.
Zbudili se bomo in prevzeti od začudenja in čudenja nad lepim ali grdim presenečenjem se bomo vprašali, kakšna druga presenečenja je mogoče sanjati, kakšne stvari se nam bodo pripetile z vedno večjim zmanjševanjem nadzora nad našimi sanjami.
In ko bomo odpravili vse oblike nadzora nad sanjami, ki jih želimo imeti, bomo ugotovili, da sanjamo o svojem sedanjem življenju … Sanjali bomo o življenju, ki ga v resnici živimo!”
Kaj Watts misli z zgornjim odsekom iz govora?
Watts trdi, da so sanje stanje, v katerem posameznik pozabi na svojo pravo identiteto Boga in namesto tega prevzame vlogo ločene entitete, ki doživlja trpljenje in se giblje po svetu, kot da bi bil v tujem okolju. Vendar je to v resnici le vidik sanj, ki smo si jih ustvarili sami.
Razlaga nam, da je pravi smisel življenja v tem, da ga živimo v polnosti in ga ne jemljemo preveč resno. To je zamisel, da je človek prvotno kot Bog neskončen in močan, ustvarja kakršne koli sanje, ki si jih želi, a te postanejo dolgočasne, zato si začne ustvarjati scenarije, v katerih se izgubi in doživi nepričakovane izide. Vse to, da stvari naredi bolj vznemirljive kot imeti nadzorovane sanje. Vendar pa je človek v procesu poglabljanja v te posamezne zgodbe pozabil, da je vse to igra in del sanj, ki si jih je ustvaril za zabavo.
Kot Bog se je človek na začetku potopili v pripovedi in občutili strah, a se takoj spomnil, da so bile to le sanje. Vendar je bila ta izkušnja vseeno tvegana, saj se je skoraj izgubili. Kot Watts pojasnjuje v nadaljevanju, bi se človek še vedno nagibal k tveganju, da bi ugotovili, kaj se lahko zgodi s popuščanjem nadzora, dokler ne bi nazadnje pozabil, da sanja, in se znašel v sedanjih okoliščinah ter razmišljali o tem, kaj vse to pomeni.
Komentar
Alan Watts je predlagal, da smo sposobni zgraditi celotna sanjska življenja in ustvariti sanjske resničnosti, ki so v skladu z našimi željami. Ta sposobnost nam omogoča, da raziskujemo celoten spekter obstoja, ki vključuje doživljanje pozitivnih in negativnih čustev, pa tudi sposobnost premagovanja izzivov. V teh sanjskih svetovih bomo težko spustili naš nadzor, a kljub temu se nam bo na neki točki pojavila želja po nečem, kar ni predvideno.
To spodbudi željo po življenju, za katerega so značilni nepredvideni dogodki, ne da bi lahko narekovali podrobnosti vseh detajlov. Takšna izkušnja sproži vrsto čustev, od presenečenja do negotovosti, in ponazarja, da je življenje samo po sebi neprekinjen niz dogodkov, ki jih ni mogoče v celoti nadzorovati. V trenutku, ko se odpovemo vodenju svojih sanj, se potopimo v temeljno bistvo obstoja, kot je predlagal Watts. Tako kot v sanjah, tudi življenju sobivajo vnaprej določeni dogodki in nepredvideni dogodki, zavestno zavedanje in podzavestne težnje.
Razmerje med pojmom sanjanja in iskanjem božanskega je zanimivo. To sklicevanje na božansko in iskanje dodatnega smisla lahko razumemo kot naše prizadevanje, da bi izšli iz sanjskega stanja, v katerem se nahajamo, in da bi dobili vpogled v svojo pravo naravo. Smo kapljice tega božanstva, bitja, ki doživljajo obstoj v vseh njegovih razsežnostih, vendar nas za trenutek prevzamejo sanje same. Ta vzorec božanske igre, v kateri ima vsak posameznik ključno vlogo, odraža globoko medsebojno povezanost vseh oblik življenja.
