Evropska komisija je 31. 3. 2020 v Bruslju podelila znak evropske dediščine 10 znamenitostim, ki pričajo o evropskih idealih, vrednotah, zgodovini in povezovanju. Ena izmed prejemnic je tudi Zdravljica največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Ta med drugim opeva svobodo in sožitje med narodi.
7. kitica Zdravljice je bila leta 1991 izbrana za slovensko himno. Prav v tej kitici pesem izraža ideal mirnega sobivanja vseh narodov, kar je v državnih himnah prava redkost.
Žive naj vsi narodi …
Pesem je Prešeren napisal že leta 1844, z objavo pa je imel v času Habsburške Monarhije kar nekaj težav. Ko jo je želel izdati v Poezijah, je po cenzurnem postopku takrat strogega cenzorja Frana Miklošiča odpadla celotna 4. kitica (»Edinost, sreča sprava k nam naj nazaj se vrnejo …«), tako osiromašene pesmi pa Prešeren ni želel izdati. Zato je moral počakati še leto dni, ko je bila z marčno revolucijo 1848 stroga cenzura ukinjena, Zdravljica pa končno objavljena.
Evropska komisija je svoj izbor Zdravljice utemeljila z velikim pomenom pesmi za leto 1848, znanim kot pomlad narodov ali leto revolucije. Takrat so številni narodi oblikovali svoje nacionalne programe, vloga literature, napisane v nacionalnih ali manjšinskih jezikih, pa je imela tako znaten pomen pri vzbujanju nacionalnih občutkov ter zahtev po svobodi izražanja in odpravi cenzure.
Zdravljica ima velik pomen za slovenski jezik in narod ter poleg nacionalne ideje o osamosvojitvi Slovencev izraža tudi idejo o osvoboditvi prav vseh zatiranih ljudstev ter njihovem enakopravnem, miroljubnem in svobodnem sožitju.
Že tretji znak za Slovenijo
Znak evropske dediščine, ki ga Evropske komisija dodeljuje znamenitostim s simbolično zgodovinsko vrednostjo v procesu evropskega združevanja, letos ni bil prvič podeljen Sloveniji. Leta 2015 ga je prejela Partizanska bolnica Franja, leta 2017 pa Cerkev Sv. Duha na Javorci. Evropska komisija je doslej podelila že 48 znakov.
Kdo so ostali prejemniki?
Poleg Prešernove Zdravljice je Evropska komisija letos nagradila še 9 znamenitosti, ki so pripomogle k evropskemu združevanju: nagrajene so znamenitosti
- v Italiji,
- na Portugalskem,
- v Belgiji,
- na Madžarskem,
- na Češkem,
- na Poljskem,
- v Franciji,
- v Latviji in
- v še nekaterih državah.
Zdravljica tudi v Bruslju
Prvi verz 7. kitice Zdravljice je danes odtisnjen na nacionalnem kovancu za 2 evra. Poleg tega je od leta 2008, kot spomin na slovensko predsedovanje EU, 7. kitica Zdravljice v 23 evropskih jezikih odtisnjena na marmornem spomeniku, ki stoji pred stavbo Evropskega sveta v Bruslju.
Misel Zdravljice o prihajajočih boljših časih za narode naj nas opogumlja tudi v trenutni krizni situaciji – bodimo potrpežljivi ter si med seboj pomagajmo. Ne le kot narod. Kot človeštvo.
Novinar
