Poletju smo že zelo dobro rekli tako dobro jutro kot dober dan. Ob tej priložnosti obujamo spomine na njegov »glasbeno obarvani« uvod. 43. festival Melodij morja in sonca je prvi vikend v juliju tradicionalno zavzel glavno dvorano portoroškega Avditorija. Postregel je s 14 svežimi poletnimi napevi, mladim zmagovalcem Žanom Vidcem, dodal še nekaj novih glasbenih nagrad ter nam ponudil uigrani voditeljski tandem, ki v okviru festivala velja že za kulten – Lorello in Maria.
Vroče portoroške noči
Večer je bil razgret že od samega začetka, tako v metaforičnem, kot temperaturnem smislu. Občinstvo je skoraj do potankosti napolnilo glavno dvorano slovenskega Primorja, ki je v nestrpnosti in malo verjetno tudi vročičnosti razgretega poletnega večera pričakovalo prvo dejanje »glavne portoroške noči«. Festival sicer v organizaciji Avditorija Portorož in pod pokroviteljstvom Občine Piran nepretrgoma poteka že od leta 2012 in tako je bilo tudi letos.
Odrsko dogajanje je po prihodu gostiteljev večera, voditeljev Lorelle Flego in Maria Galuniča, otvoril lanski zmagovalec, Gregor Ravnik, ki je nedeljski večer otvoril s »Torkom«. Kot po tekočem traku je sledila predstavitev vseh tekmovalnih pesmi. Letošnjo novost je predstavljal hitri mini intervju z vsakim izvajalcem, ki je sledil izvedenemu nastopu. Zelo dobrodošla noviteta, ki je omogočila majhen vpogled v snovanje skladbe ali pa le utrinek v samega izvajalca. Navdihujoče, informativno velikokrat pa zelo na mestu, da sporočilo pesmi ni ostalo nekje v zraku temveč dobilo ravno primerno oblikovano podobo brez balasta.
Lorella in Mario – je res minilo že 25 let?
Voditeljski duo je je bil uigran. Letošnje Melodije so tudi za njuno vodenje pomenile prelomnico. 25 let odkar sta prvič stala na odru. Tudi letos sta bila suverena, ravno prav sproščena in gostiteljska, tako da se je tako portoroško občinstvo, kot tudi publika pred televizijskimi zasloni in radijskimi sprejemniki počutila kot doma, v sproščenem poletnem večeru. Krmarila sta med izvajalci, se spominjala anekdot iz preteklosti in ustvarjala nove spomine.
»Vsako leto so občutki zelo drugačni. Nikoli se ne navadiš tega festivala, vedno zahteva ogromno priprav. Letos sem bila navdušena iz več zornih kotov. Absolutno tudi zato, ker sva bila z Mariem spet skupaj na odru. Prvič že pred 25 leti, hkrati tako daleč, po malem pa se zdi, da bi bilo včeraj. Za naju oba zelo pomembno in tudi lepo,« je po koncu prireditve povedala Lorella Flego. Samo vodenje je, kot dodaja voditeljica, vedno zahtevno, a velik izziv: »Tri ure žive glasbe, veliko ljudi, veliko vsega. Vedno je izziv, kar se tiče tvoje kariere in priprav. Nikoli ne morem nič negativnega povedati o Melodijah, izredno lepo.«
Kot že v navadi sta občinstvo v dvorani moderirala tudi med oglasi in navduševala z različnimi modnimi kreacijami, ki sta jih med prireditvijo pridno menjevala. Pa ne samo Lorella, tudi Maria je nekje na polovici čakala osvežitev.
Melodije za večno poletno popevanje ali pozabo?
Prvi so na oder stopili »stari mački«. Legende festivala Prizma, ki so se tokrat predstavili s skladbo Vse to je res. Primorski biseri so postregli z nostalgičnim zvokom, ki je spomnil na stare čase in nas ponovno prepričali, da nas le redko uspejo razočarati. Ob koncu so prejeli še eno izmed novih festivalskih nagrad MMS Legenda ter s tem še dodatno začinili že zelo jubilejno leto, ko obeležujejo 50-letnico nastanka skupine.
Sledila je naša nekdanja evrovizijska predstavnica iz leta 2016 ManuElla, ki je od tedaj postala Manu ter postregla z zelo spiritualno melodijo Heya no heya in odrskim nastopom. Pokazala je rahel odmik od ustavljenih pop ritmov in svežo podobo, ki bo vsekakor vredna tudi nadaljnjega spremljanja. Belokranjski bratski dvojec 2B so pripeljali Ano iz Pirana. Sveže, dinamično, skladba, ki je šla hitro v uho, oblečena v modne podobe 80-tih.
Kot četrti so se predstavili zasedba Toxine v sodelovanju z Markom Vuksanovićem, pevcem zasedbe Avtomobili. Prijetna poletna balada Slovenska pesem, ki zelo dobro prija tudi ob umirjenih poletnih jutrih. Kmalu je bil na vrsti kasnejši zmagovalec, ki smo ga v publiki zelo preroško označili kot dobitnika nagrade Danila Kocjančiča. Kasneje je res postal to in še več. Mladi Štajerski pevec Žan Videc nas je popeljal v Neznano in s skladbo tudi sebe dokončno pripeljal iz anonimnosti. Poletni »Batista Cadillac vajb«.
Kot naslednja se je predstavila mlada pevka Monika Avsenik, ki zelo pogumno in uspešno stopa tudi na pot solo pevke in ustvarjalke. Odpela je nežno balado Nisem več edina, nekje na prepletu Disney napevov in klasičnih evrovizijskih balad. O pesmi je spregovoril mladi glasbenik Kristijan Crnica (KIKIFLY), ki se je podpisal pod njeno besedilo in skupaj z Žigo Jamnikom in Anžetom Langusom Petrovićem sodeloval kot avtor glasbe: »Sodelovanje se je začelo po eni izmed oddaj V petek zvečer, kjer smo se vsi spoznali. Monika si je zaželela pesmi, ki bi bila malo podobna »Disney« napevom, malo pa Whitney Houston, skratka balada. Nastala je zelo hitro, v 10 minutah. Velikokrat je tako, da tisto najboljše nastane v zelo kratkem času. Več kot daš svoje glave in razuma v ustvarjanje, manj produktiven postane proces. Več kot daš srca, hitreje se zgodi.«
S končnim izkupičkom je bil zelo zadovoljni: »Dosegli smo skupno 4. mesto, glede na vse pesmi, ki so bile izbrane in izvajane se mi zdi to zelo lep dosežek. To pomeni, da je skladba ljudem všeč, kar je najpomembnejše.«
Tik pred drugim polčasom, prvi polovici tekmovalnih pesmi smo se vrnili v primorske »betule« in taverne. »Gorički fant« Balladero nas je ponesel v Kantino. Z njo segel do samih korenin, ob koncu pa prejel tudi nagrado MMS Bodočnost za svoje dosežke in preboj v preteklem letu.
Drugi polčas
Program se je prevesil v drugo polovico in čakalo nas je še sedem novih skladb. Kot osma se je predstavila tržaška pevka Martina, ki je kot edina zapela v italijanščini Amarsi a no. Prijeten poletni napev, ki je bil ob koncu nagrajen tudi z nagrado Danila Kocjančiča. Letos prvič je bila ta podeljena kar dvema izvajalcema. Naslednji na odru je bil s pesmijo Lebdiva, Aljaž Ramot. Mladi pevec je navdušil občinstvo in prepričani smo, da bomo o njem še veliko slišali. Med sentimentalni sentiš nas je ponesel Trio Vivere s Kanconeto. Za njimi pa je o lepoti, po malem spet »kave«, pela Anabel. Predstavila se je s pesmijo Bilo bi lepo.
Zaključek tekmovalnega programa je pripadel Folk idolom, Regini in zasedbi Bepop. Folk idoli so nam prvi servirali še eno lepotico, Lejlo. Pop-rock napev, ki je predstavil starejšo lepotico, ki ima rada malo mlajše, včasih celo (pre)mlajše od sebe: »Skladba je nastala v eni noči, v mojem studiu. Že v demo verziji je nastal napev »lejla«, ki sprva sploh ni bil mišljen kot ime. Nato se je Tadej (op. pevec Folk Idolov) spomnil zgodbe okrog Lejle. Nisem še prepričan ali je to resnična zgodba ali le fiktivna stvar. Nekje ob treh zjutraj se rodijo taki teksti (smeh),« je o nastanku pesmi povedal avtor glasbe in soavtor besedila (poleg Tadeja Prosenca), priznani glasbeni producent in klaviaturist Denis Horvat. O sodelovanju in uspehu na letošnjem festivalu je dodal: »Sodelovanje na festivalu je bilo super, čeprav malo nepričakovano. Na koncu smo se odločili, da bomo vseeno prijavili skladbo Lejla, ki je glede na njene »bluzovske« napeve, malo neobičajna za tovrstne prireditve. Lahko rečem, da smo dosegli super uspeh.«
Navihana Regina je ponovno zaplesala v Zopet plešem. Navihani latino baladi, ki ji je bila, ob njeni ljubezni do plesa, zelo pisana na kožo. Besedilo zanjo je prispeval legendarni pisatelj in tekstopisec Feri Lainšček, ki je prejel tudi nagrado MMS Avtor, za svoje pretekle uspešnice na festivalu. Večer je sklenila zasedba Bepop. Pesem Valovi morja je dvorano odela v poznane »bepop napeve« in brez težav bo postala naslednja poletna uspešnica legendarne skupine.
Ta se od vrnitve na slovenske odre predstavlja kot trio, v zasedbi Tinkara Fortuna, Ana Praznik in Alenka Huskič. Skupini sicer festivalski odri niso tuji, že leta 2003 so zapeli na odru Eme. Tokrat so se prvič predstavili na Melodijah morja in sonca, premierno na festivalskem odru kot trio. Izkušnja sodelovanja na festivalu je bila ponovno nepozabna: »Skozi generalke in tonske vaje smo se zasidrale na portoroškem odru, zrasle, končni nastop pa je predstavljal kar vrhunec vsega tega. Super smo se počutile, dale vse od sebe. Vzdušje v publiki je bilo fenomenalno.«
Avtorica pesmi in besedila je Iris Ošlaj. »Ko smo ji povedale, da se hočemo prijaviti na Melodije, je rekla, da ima za nas pesem. Takoj, ko smo jo slišale, se nam je zdelo, da je to to in šle pesem posnet. Zelo smo vesele, da smo lahko nastopile s to skladbo.« Skladba je zelo »bepopovska«, tudi občinstvo jo je zelo dobro sprejelo: »Trudimo se biti sinonim za nekaj pozitivnega, veselega, sproščenega in tudi ta pesem to zelo dobro odraža.«
Spregovorile so tudi o tem, kaj pripravljajo po koncu poletja: »Jeseni pripravljamo nove nastope, še naprej bomo predstavljale Valove morja.« Skrivnostno pa so tudi namignile, da bo decembra verjetno nekaj zacingljalo.
Show must go on
Po predstavitvi tekmovalnega programa so nestrpnost ob pričakovanju rezultatov še dodatno okrepili elektro ritmi Anžeta Igličarja aka Proteus Noira, ki je ob sodelovanju plesalcev Mihe Krušiča postregel z glasbeno instalacijo iz napevov preteklih odmevnih MMS melodij. Avantgardno, nepredvidljivo. Elektro fuzija, morda v določenih odtenkih celo preveč za sproščen poletni oder. Omeniti velja še »dodatnega« voditelja, komika Žana Papiča, ki je spretno krmaril med glavnim voditeljskim poveljem Lorelle in Maria ter solo humornimi vložki, ki so dobili glavno vlogo tik po izteku šov programa. Sveža diametralnost klasičnosti in lepo umeščen humor, povsem na mestu za poletni festival.
Kako naprej?
Glede na odzive občinstva bi lahko zatrdili, da je to več kot uživalo in z velikim navdušenjem pospremilo vsako izmed novih skladb. Ene izmed njih so šle že v sami dvorani zelo hitro v uho in bodo z »ustrezno« odmerjeno radijsko minutažo morda uspele postati poletne melodije, ki si jih bomo prepevali še v prihodnje. Čeprav moramo priznati, da za nobeno izmed melodij ne moremo trditi, da predstavlja odmik od ustaljenih poletnih konvencij ali pa zaresen skok v nekaj nekonvencionalnega, je vsaka po svoje poletni napev, ki mu je vredno dati priložnost.
Za konec pa misli usmerimo v prihodnost, česa si želimo v prihodnjih edicijah festivala: »Že letos smo naredili nekaj korakov naprej, kar se tiče glasbe, pa tudi tega, da smo poskrbeli, da so tudi izvajalci na odru nekaj povedali. Vedno je seveda prostor za izboljšave. Sama sanjam, da bi povabili tudi kakšnega gosta ali izvajalca iz tujine, ki bi pritegnil še več pozornosti. Morda povezovanje z Italijo ali Hrvaško, da bi bilo vse skupaj še bolj mednarodno,« je zaključila Lorella Flego.
Novinar
