V petek, 24. avgusta, je odjeknila žalostna vest, da nas je v svojem 94. letu zapustil izjemen literarni ustvarjalec Ciril Zlobec. Bil je pesnik, romanopisec, publicist, prevajalec, član SAZU, novinar, urednik in nekdanji politik. S svojim delom si je prislužil številne nagrade kot tudi članstvo v Hrvaški in Evropski akademiji znanosti in umetnosti ter Mediteranski akademiji.
Kraška trma je neomajna
Rodil se je 4. julija 1925 v Ponikvah na Krasu v kmečki družini s sedmimi otroki. Gimnazijo je obiskoval v Gorici in Kopru, od koder je bil zaradi pisanja pesmi v slovenščini izključen. Med vojno se je pridružil narodnoosvobodilnemu boju in kmalu začel objavljati svoja prva dela.
Po koncu vojne je v Ljubljani dokončal doktorski študij slavistike in se zaposlil kot novinar. Kasneje je deloval v kulturnih uredništvih različnih medijev. Dejaven je bil tudi v politiki. Na prvih večstrankarskih volitvah leta 1990 je bil izvoljen v predsedstvo samostojne Slovenije.
S prevodi lastnih del v italijanščino je skrbel za širjenje slovenske kulture v sosednji Italiji in obratno. V slovenski jezik je namreč prevajal tako klasična kot moderna dela italijanske književnosti, med drugim Danteja Alighierija. Česarkoli se je že lotil, je to počel s strogo osredotočenostjo in predanostjo. Ob neki priložnosti je omenil, da je za to kriva v njem globoko zakoreninjena kraška trma. Rodnemu Krasu je res ostajal zvest tudi v svojih pesmih.
Ljubezen bo rešila svet
Glavni del njegovega ustvarjanja predstavlja prav poezija. Pisal je pretežno izpovedne pesmi, ki jih je izdal v približno 30 zbirkah. Maturantom se je najbrž najbolje vtisnila v spomin prelomna pesniška zbirka Pesmi štirih, ki je pomembno vplivala na nadaljnji razvoj slovenskega pesništva. Zbirko je Ciril Zlobec izdal leta 1953 v sodelovanju s Tonetom Pavčkom, Kajetanom Kovičem in Janezom Menartom. Usoda je hotela, da se je poslovil še zadnji iz legendarne četverice.
Kljub številnim uspehom mu življenje ni prizanašalo. Močno ga je zaznamovala tragična smrt obeh otrok, hčere Varje in kmalu zatem še sina Jaše. Preživel je tudi to ter si s poezijo skušal povrniti voljo do življenja. Osrednji motiv njegove lirike je kljub dvomom in žalosti vselej bila ljubezen. Čustvo, prek katerega je znal pesnik najbolje ubesediti svoj odnos do sveta in bivanja.
Njegova dela so polna upanja in modrosti. Uči nas, da je ljubezen gonilna sila tega sveta. Ker toku življenja ne moremo ubežati, ga sprejmimo s samozavestjo in ponosom. Ciril Zlobec je zapustil bogat knjižni opus neprecenljive vrednosti. Spominjali se ga bomo s spoštovanjem in hvaležnostjo.
Novinar
