Gledališče – po SSKJ dramsko umetniška dejavnost. Mladi imajo navadno z njim zelo diametralen odnos: nekateri ga radi obiskujejo že od malih nog, drugim predstavlja obvezna gledališka predstava v srednji šoli pravo »malo mučenje«. Pa vendar, zakaj si gledališče zasluži svojo priložnost?
»Prva gledališka izkušnja: ko si se v soboto s starši odpravil na »Mali polžek« (op. otroški abonma SNG Nova Gorica). Posrkal te je mehek ogromen stol v dvorani in dogajanje na odru. Neznane podobe, ki so pripovedovale zgodbo, postajale vedno bolj domače, bližnje. Vsak teden znova si spoznaval nove svetove, vsakič znova bil presunjen, nikoli več isti.«
Zakaj bi morali hoditi v gledališče – kaj pravijo o gledališču mladi?
»Vsakič vidiš in se naučiš nečesa novega. Da ti dragocen pogled na svet v določenih aspektih.« L.M.
»Zato, da lahko ugotoviš, na kakšne vse načine se lahko uprizori bivanje. Pa da treniraš svojo koncentracijo in mehur 😊« A.K.
»Statusni simbol? Za razvijanje visokega kulturnega kapitala – kar danes velikokrat umanjka pri sodobni mladini.« A.P.
»Kot izobraževalno in sprostitveno dejavnost, ali pa zato, ker te v šoli silijo.« J.H.
»Širjenje obzorij.« A.O.
»Misli odtavajo v drug svet, stran od realnosti.« S.H.
»Sprostitev, da narediš nekaj kulturnega.« Z.C.
Glejte, občutite, doživite: nato se sami odločite!
Gledališče je najstarejši zabavni medij na svetu, že več kot 2500 let nas pretresajo in navdušujejo gledališke predstave. Je prostor svobode, neomejenih možnosti, novih zgodb; tragičnih, veselih, vedno znova presunljivih. A kaj ima gledališče tako posebnega, tako samosvojega?
Gledališče vodi k boljšemu razumevanju drame
Gledališče nam s svojo uprizoritveno močjo in živo izkušnjo omogoča nov percepcijski potencial, v katerem se nam odpirajo nadaljnje perspektive. To nam kot gledalcem omogoča raznoliko razumevanje drame, zapleta ter likov.
Krepi pozornost
»Učenje osredotočanja za uro in pol – ali več – je veščina, ki je še posebej pomembna v tej digitalni dobi.«
Pri predstavi se ne moremo ustavljati in vrteti nazaj, če nečesa nismo razumeli takoj, kot pri filmu. Prisiljeni smo poslušati in se zavestno vživeti v uprizoritev, se bolj zbrati, predvsem pa opazovati in analizirati kretnje, mimiko in govorjeno besedo. V gledališču ne gledamo le majhnega dela, ampak je naš pogled usmerjen na celoten oder: včasih desno, levo, navzgor, včasih nazaj, če je celotna gledališka dvorana del uprizoritve.
Je naravna oblika samoizražanja in ustvarjalnosti
Otroci že od malih nog uporabljajo svojo domišljijo za ustvarjanje zgodb in igranje scenarijev. Gledališče je nadaljevanje tega človeškega instinkta: izraziti se skozi druge like in pripovedi. Izpostavljenost gledališču mlade spodbuja k nadaljnjemu razvoju samoizražanja in ustvarjalnosti.
Kot otroci obožujemo gledališče. Tudi v odrasli dobi radi prevzemamo različne vloge: vlogo prijaznega soseda, spodobnega otroka, ljubečega partnerja, uspešnega delavca, pozornega voznika, razumevajočega prijatelja itd. Jasno je, da gledališče s svojo posebno obliko samoizražanja v ničemer ne nasprotuje vsakdanjemu življenju. Ker igre vlog niso samo v gledališču, ampak tudi v življenju vsakega od nas.
Odpira um in domišljijo
Gledališče je najstarejša oblika reprezentacije, ki je vedno omogočala razcvet domišljije. Odvisno od uprizoritve lahko vzbudi različna čustva in misli, ki nam omogočajo izpraševanje o novih perspektivah.
Na odru je možna drugačna prostorska upodobitev kot npr. v filmu, kjer je akcijsko okolje obdelano čim bolj realistično, pa naj bo fiktivno animirano ali posneto na izvirni lokaciji. Vsak doživlja gledališko predstavo po svoje, ne glede na to, kako režiser začrta dogajanje na odru.
Spodbuja čustveno izkušnjo
Dejstvo, da se gledalec še posebej osredotoča na dogajanje v samem gledališču, spodbuja sposobnost zaznavanja. Kot gledalci vsako gesto, mimiko ali dejanje, vsako besedo, vsak krik in vsak čustveni izraz zaznamo veliko močneje kot v drugih medijih. Veliko bolj neposredno doživljamo čustva, ki jih zaznavamo na odru, boljši pa postajamo tudi pri prepoznavanju in izražanju lastnih čustev ter misli drugih.
Spodbuja strpnost in raznolikost
Preko skupnega spremljanja predstave, ko moramo biti vljudni do ostalih gledalcev, tudi če nam npr. predstava ni všeč se učimo bontona. Različne obravnavane teme, ki se jih predstave lotevajo pa nam širijo obzorja, podirajo tabuje – z njimi se učimo sprejemanja različnosti in kritičnosti.
Vpliva na naš značaj in način razmišljanja
Psiholog Gustave Le Bon v svojem delu Psihologija množic iz leta 1895 pojasnjuje, kako močno lahko gledališče vpliva na ljudi. Razlog je človeška zmožnost čustvovanja. v gledaliških sedežih smo prepuščeni lastnim instinktom in občutkom.
Bolj ko se vživimo v uprizoritev, lažje nas premagajo misli in čustva. Doživljamo nezaslišano, doživljamo krivico, doživljamo ljubezen, doživljamo žalost, doživljamo srečo in veselje. Vsi občutki na enem mestu.
Nekaterim od nas lahko ta čustva povzročijo nove impulze in nas naredijo drugačne, morda boljše osebe. Še posebej, ko vidimo lastna dejanja in razmišljanja, ki se odražajo v uprizoritvi, da preverimo, kakšen človek v resnici smo, kakšen značaj in voljo imamo ter ali se strinjamo s tem, kar smo.
Katera slovenska gledališča so vredna obiska?
V Sloveniji imamo izjemno kakovostno gledališko produkcijo. Veliko ponudbe najdeš predvsem v prestolnici, ne izostanejo pa niti ostala slovenska mesta. V Ljubljani sta osrednji gledališči SNG Drama Ljubljana in Mestno gledališče ljubljansko; zelo močno alternativno sceno predstavljajo tudi Slovensko mladinsko gledališče, Mini Teater, Lutkovno gledališče Ljubljana, Glej … V štajerski prestolnici SNG Maribor, Lutkovno gledališče Maribor, občasne predstave ponuja tudi GT 22. Zanimivo produkcijo ponujajo tudi SLG Celje, SNG Nova Gorica, Prešernovo gledališče Kranj, Anton Podbevšek Teater Novo mesto, Gledališče Koper, tik čez mejo SSG Trst …
Najnovejše informacije o predstavah in slovenski produkciji pa lahko najdeš na spletnem portalu slovenskega gledališča Sigledal!
Novinar
