Med 2. in 10. oktobrom letos se je odvil že 12. Mednarodni festival sodobnih umetnosti – Mesto žensk. Festival se je tokrat ukvarjal z različnimi vidiki zgodovine, njenega pomena ter spomina – torej sfer, kjer so ženske najbolj nevidne.
Ker zgodovina postavlja časovne mejnike pomembnih dogodkov, je zgodovinski spomin eden od načinov, kako sedanjost ločiti od preteklosti in jo povezati s prihodnostjo. Določa tudi, kaj bo utonilo v pozabo in kaj bo zapisano v zgodovinski in kolektivni spomin. Zato je Mesto žensk eden od pomembnih kamnov mozaika formalnega zgodovinskega spomina, v katerem se dela ženskih avtoric pogosto izgubijo. Sooči nas z žensko kretivnostjo v današnjem prostoru in času, ki bi sicer ostala neomenjena, neopažena in osamljena v množici “pomembnih političnih dogodkov”. Letošnji festival je bil posvečen stoletnici rojstva Hannah Arendt, znane filozofinje, politične teoretičarke in avtorice razvpite knjige Izvori totalitarizma.
Program pa ni bogat zgolj konceptualno, saj tudi letos ni razočaral s širokim žanrskim izborom del ženskih umetnic z različnih delov sveta. Poleg razstave 28 slovenskih slikark in ilustratork smo si lahko ogledali kvaliteten nabor filmov, video produkcij, multimedijskih performansov, ilustrirano predavanje, glasovno-plesno predstavo, koncerte, predavanja, literarni maraton ter druge predstave. Svoje delo in ustvarjanje so imele priložnost predstaviti številne umetnice, kot je npr. kanadska risarka stripov, pevka in kitaristka Genevi?ve Castr?e, režiserka Germaine Dulac, hrvaška sodobna umetnica Sanja Iveković, plesalka in koreografinja Irena Tomažin, Kanadčanka Antonija Livingstone, sociologinja Mirjam M. Hladnik, režiserka Hanna A. W. Slak, Eva Egermann, Stefanie Seibold, Bonifre Madigan, igralka Silvia Ferreri, medijska teoretičarka Marina Gržinić in še mnoge druge.
V okviru festivala so bile organizirane tudi razprave, delavnice za solistični performans, delavnica literarnega prevajanja južno-slovanskih jezikov, slikarske delavnice ipd. Vse dejavnosti so ženske vzpodbujale k aktivnemu vključevanju v festivalsko dogajanje ter vzpostavljanju osebnega odnosa z umetnostjo. Tako je Mesto žensk ponovno doseglo svoj namen in nam predstavilo umetnost in umetnine ženskih avtoric ter hkrati odprlo prostor za nastajanje oz. odkrivanje novih. Slovencem je ponudlo možnost vpogleda v koncepte razmišljanja, ki niso obremenjeni s prevladujočo racionalno, linearno logiko, ampak se nagibajo k intuiciji, čustnosti in mističnosti. Torej tistemu, kar najbolj definira žensko in tudi umetnico.
KariS
