Slovenci smo edinstveni – kot edini narod na svetu namreč praznujemo materinski dan 25. marca, na isti dan kot Marijino oznanjenje. Materinski dan je bil po drugi svetovni vojni pri nas ukinjen zaradi dneva žena 8. marca, danes pa praznujemo oba praznika. Svet glede praznovanja materinskega dneva sicer ni poenoten, največ držav pa materinski dan praznuje drugo nedeljo v maju.
V Etiopiji materinski dan praznujejo kar tri dni! Praznovanje priredijo po deževni dobi sredi jeseni, praznik pa je pospremljen s tridnevno pojedino, ki se imenuje Antrosht.
V Paragvaju materinski dan praznujejo 15. maja, isti dan pa praznujejo tudi dan neodvisnosti. Materinski dan se praznuje na isti dan kot dan neodvisnosti v čast aktivistki Juani Marìi de Lara, ki je imela ključno vlogo na dogodkih, ki so se odvili 14. maja 1811 in so omogočili neodvisnost države.
V Belgiji praznujejo dva materinska dneva, čeprav se uradno »pravi« materinski dan praznuje drugo nedeljo v maju. V okolišu okoli Antwerpa veliko ljudi materinski dan praznuje 15. avgusta, saj Marijino vnebovzetje smatrajo kot izviren materinski dan, praznik v maju pa kot komercialno različico tega.
Tako v Franciji kot v Nemčiji so za matere velikih družin zaradi nizke rodnosti v preteklosti uvedli sistem nagrajevanja. V Franciji so tako leta 1906 nagradili deset mater, ki so imele po devet otrok, leta 1928 pa so v Franciji namesto materinskega dneva, ki je z vojno prišel iz ZDA, praznovali dan številčnih družin. Prav tako so od leta 1938 v nacistični Nemčiji zaradi nizke rodnosti nagrajevali matere, ki so rodile določeno število otrok, s križcem Mutterkreutz. Namen obdarovanja je bil širjenje nacistične ideologije in ustvarjanje čiste arijske rase.
Novinar
