Martinovo se je trdno zakoreninilo v slovensko kulturo in družbo. Tudi če si ne lastimo vinograda, ta praznik zelo radi praznujemo z družino ali prijatelji, ki imajo vikend na vrhu grička, ki ga obdajajo trte.
Tipično študentje niso izbirčni, kakšna steklenica vina bo bogatila mizo ob praznovanju tega vinarskega praznika, ki ga drugod v Evropi praznujejo v spomin svetega Martina, ki je dal svoj plašč revežu. Seveda, Slovenci smo ta praznik rajši osredotočili na vino. Če želiš to leto martinovanje praznovati bolj bogato, smo zbrali nekaj značilnih slovenskih vin in hrano, ki pritiče določenim žlahtnim kapljicam.
Vina
Modra frankinja: za to rdeče vino je značilen vijolično-moder pridih barve, po prijetni kislosti in vonju pa spominja na jagodičevje. Vsebuje okoli 12 % alkohola in je v manjših dozah odličen izvor antioksidantov. Prileže se ob suhih mesninah, divjačini in klasični slovenski kulinariki.
Laški rizling: belo vino, ki se sveti v značilni svetli rumeno-zeleni barvi. Vonj rahlo spominja na lipov cvet. Vsebuje od 9,5 pa do 10,5 % alkohola. Prileže se k ribjim jedem in belemu mesu.
Cviček: značilno dolenjsko rdeče vino, za katero sta značilni kislost in rubinasta barva. Je zmes različnih sort vina, a recept je odvisen od posameznega vinarja. Prilega se vsem jedem in zaradi kislosti pomaga pri prebavi. Ima nizko vsebnost alkohola (8–10 %).
Refošk: rdeče vino, v katerem naj bi se okusila Istra. Okus ima pridih ribeza in malin. Vino je kiselkasto in vsebuje nizek delež alkohola. Odlično se prilega k mesnim jedem in pikantnim sirom.
Kraški teran: avtohtono rdeče slovensko vino, ki ga pridelujejo na Krasu. Zanj so značilni temna barva, kiselkast vonj in okus ter gostota. Po navadi se ga servira ob pršutu, sirih in mesu, pečenem na žaru.
Cabernet sauvignon: rdeče vino, ki ga še posebej s staranjem obožujejo poznavalci rdečih vin. Je polsuho vino, ki ima nežno trpek, a kiselkast okus. Odlično sovpada z mesnimi jedmi na žlico in siri.
Merlot: rdeče vino Goriških Brd ima rahlo sladkast, jagodast, a suh okus. Prileže se skorajda vsaki jedi, ima pa visoko vsebnost alkohola (12,5 %).
Malvazija: belo vino, značilno za Istro, ki ima sladkast, igriv okus. Vonj zna spominjati na mandlje in tropsko sadje. Ima visoko prisotnost alkohola (12 %) in se priporoča ob rižotah ter morskih jedeh.
Muškat (rumeni in sladki): muškat je belo vino, ki bi lahko bila sopomenka za sladko vino. Nežna zlata barva ter sladkost ga naredita primernega za postrežbo ob sladicah. Sladki muškat pa ima, kakor nam pove že ime, še bolj sladek okus.
Janževec: Belo vino, domačin na Radgonskih goricah. Njegov okus spominja na jabolka in limone, vsebuje pa 11,5 % alkohola. Primeren je za vse jedi.
Martinovanje na krožniku
Po tradiciji se mošt blagoslovi in spremeni iz grešnega vina v nedolžno vino, ki ga lahko pijemo. To naj bi opravil nekdo, ki je preoblečen v škofa. Nato pa sledi pojedina. Kaj pa lahko pričakujemo na mizi? Klasika so seveda gos (ali raca), mlinci in rdeče zelje.
Gos prihaja iz anekdote, da se je sveti Martin, ko so ga imenovali za škofa, zatekel med goske, ki pa so ga s hrupom izdale. Zato jih maščevalno pojemo za martinovo. Na območju Istre se je včasih pojedina malce razlikovala. Na krožniku so se velikokrat znašli golaž iz petelinjega ali kokošjega mesa, fuži, pečen puran ali ribje jedi.
Ker je praznik jeseni, nekateri zraven postrežejo še gobe, jabolka in kostanj. Namesto goske ali race se lahko postreže tudi kokoš ali piščanec, ponekod pa se ob mlincih postreže tudi svinjina (kotleti, rebra).
Suho sadje, potica ali jabolčni zavitek pa lahko sledijo kot sladica (zraven katere se bo prilegel muškat). Za vegi obrok pa lahko pripravimo mlince, rdeče zelje ter popečeno zelenjavo. Lahko pa poskusimo vegetarijansko oziroma vegansko pečenko.
“Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!“
Novinar
