Kickstarter poznamo skorajda vsi. Je platforma za množično zbiranje prispevkov, kjer imamo neki končni cilj. Manj znan portal pa je Patreon, kjer lahko uporabniki plačamo napitnino svojim najljubšim ustvarjalcem.
V osnovi je Patreon namenjen umetnikom. Od pisateljev do ilustratorjev, vsi vemo, da se je težko preživljati z ustvarjanjem. Plače so nizke (ali jih sploh ni) in pogosto so odvisni od svojih sorodnikov. Velikokrat ustvarjajo v svojem prostem času, poleg redne službe
Patreon je zato odlična platforma, kjer umetniki ponujajo različne ugodnosti. Gre za mesečno naročnino, kjer lahko uporabniki prispevajo nekaj denarja, vse od enega dolarja mesečno, do precej višjih zneskov. Kot podpornik umetnika imaš dostop do ekskluzivnih vsebin.
Ena najuspešnejših umetnic, ki se preživlja izključno na ta način, je Amanda Palmer. Rock zvezdnica je celo dosegla rekord v zbiranju prispevkov. Z zbranim denarjem si plačuje koncerte, potne stroške in seveda plača tudi svojo ekipo
Včasih pa na Patreonu vidiš koga, ki ima kar nekaj podpornikov (govorimo o trimestnem številu) in si na koncu meseca privošči več kot ti. Ti stiskaš vsak evro, da si le lahko privoščiš tisti izlet, medtem ko nekateri ustvarjalci stalno hodijo po trgovinah.
Zaradi tega seveda težko podpiramo kogarkoli. Sama bi z veseljem podpirala svojo najljubšo avtorico preko Patreona. Ampak zmoti me to, da podpiram nekoga, ki si na koncu meseca kupi več knjig, kot pa jaz. Zakaj bi podpirala nekoga, ki ima očitno več denarja
Patreon je še vedno zelo dobra platforma. Za umetnike, ki se težko prebijajo iz meseca v mesec, je to odlična priložnost za stik z oboževalci. Kar pa mi gre v nos, je to, da nekateri termin stradajoči umetnik razumejo popolnoma drugače.
Urednica revije Študent
