Priprave na izgradnjo nove stavbe za izvajanje dejavnosti Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) potekajo že dvajset let, vse od leta 1987. Projekt se je ves čas posodabljal, investicija pa je nemalokrat zašla v slepo ulico. Zastoji, zamude in zapleti pa naj bi vendarle postali preteklost – obljube postavljajo dograditev nove Univerzitetne knjižnice Ljubljana (UKL) v leto 2011. Mi smo preverili, kako je s knjižničnimi kapacitetami Univerze v Ljubljani sedaj, in v kateri fazi pravzaprav je projekt “NUK 2”.
Knjižnični sistem Univerze v Ljubljani (UL) je v letu 2006 sestavljalo 39 knjižnic članic ter pridruženi članici NUK in Centralna tehniška knjižnica (CTK), ki sta skladno s pogodbo o pridruženem članstvu zadolženi za koordinacijo delovanja knjižnic UL. Če se 18 oddelčnih knjižnic Filozofske fakultete šteje ločeno, je vseh knjižnic 56. V poročilu o stanju knjižničnega sistema iz aprila 2007 so izpostavljene njegove sledeče slabosti: slabi prostorski pogoji knjižnic, odsotnost strateškega načrtovanja in evalvacije, neracionalna organiziranost sistema, nizka finančna sredstva za delovanje knjižnic, kadrovska problematika in počasna izgradnja Digitalne knjižnice UL. Žal je težavno tudi stanje na področju študijsko-čitalniških mest.
“Minimalno število študijskih mest v visokošolskih knjižnicah je predpisano s Pravilnikom o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, ki predpisuje, da mora imeti vsaka visokošolska knjižnica eno čitalniško mesto na 50 potencialnih uporabnikov in eno računalniško mesto z dostopom do svetovnega spleta na 300 potencialnih uporabnikov. Potencialni uporabniki visokošolske knjižnice so vsi študentje vpisani na visokošolskem zavodu in predavatelji ter raziskovalci, ki so zaposleni na tem zavodu,” pojasnjuje dr. Eva Kodrič-Dačić, vodja Centra za razvoj knjižnic NUK. Podatki za leto 2002, ko je bila izvedena analiza, kažejo, da veliko visokošolskih knjižnic sploh ne dosega normativov. V omenjenem letu jih je vsaj eno čitalniško mesto na 50 potencialnih uporabnikov zagotavljalo le dvanajst, od katerih je v pozitivnem smislu izstopala Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo s številko 5,25. Podobno številko knjižnic je doseglo ali preseglo računalniški minimum, pri čemer je posebej izstopal Oddelek za kemijsko izobraževanje in informatiko Naravoslovnotehniške fakultete s kar 17,36 računalniškimi mesti na 300 potencialnih uporabnikov. Na drugem mestu je bila Astronomska knjižnica Oddelka za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko, njej za petami pa knjižnica Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete. Pri obeh izračunih pa se je skromno odrezala Fakulteta za pomorstvo in promet, z le 0,05 čitalniškega mesta in 0,10 računalnika na 50 oziroma 300 uporabnikov.
Univerzitetna knjižnica Ljubljana se torej izrisuje kot nujno potrebna in zato nestrpno pričakovana pridobitev slovenskega in zlasti ljubljanskega visokošolskega prostora. Plečnikova zgradba na Turjaški 1 je za dejavnost NUK že zdavnaj postala pretesna, prostorske razmere so postale nemogoče. Stavba je bila menda načrtovana za vsaj desetkrat manjše število uporabnikov, kot jih ima knjižnica danes. Poudariti gre, da tri četrtine aktivnih uporabnikov NUK predstavljajo študentje, od katerih jih je kar 97% vpisanih na članicah UL. Da bi jim lahko ponudili boljše pogoje za študij in omogočili učinkovito in v razvoj usmerjeno delovanje osrednje slovenske znanstvene knjižnice, je bil že leta 1994 sprejet Zakon za izgradnjo UKL, bolj znan kot Projekt UKL. Ko bodo odpravljene vse ovire za njegovo izvedbo, naj bi dobili sodoben informacijski center, ki bo na enem mestu združeval več do sedaj ločenih knjižnic (NUK, CTK, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete ter morda tudi Osrednjo humanistično knjižnico te fakultete). Poleg tega bo v novi zgradbi tudi “večnamenska dvorana, več predavalnic in specializiranih učilnic ter veliko število študijskih sedežev in celic”, kakor lahko preberemo na spletnih straneh NUK. Tu naj bi se tudi izvajali nekateri programi UL. Arhitekt nove stavbe je Marko Mušič, izbran na javnem natečaju leta 1989.
V vseh teh letih sta bili poglavitna kamna spotike vprašanji financiranja in ureditve nepremičninskega stanja. Da bi ugotovili, kateri akter je na potezi danes, da se projekt končno premakne z mrtve točke, smo se obrnili na Mestno občino Ljubljana (MOL) ter na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT), za informacije pa smo prosili tudi Univerzo v Ljubljani. Odzvala se je le MOL, pa še ta le s skopim komentarjem. Nataša Turšič, načelnica Oddelka za ravnanje z nepremičninami MOL, pravi: “Glede zemljišča na Rimski 7a še poteka usklajevanje z lastniki. Vprašanje je, ali bo lastnik – Ministrstvo za znanost – pripravljen sodelovati za svoj delež (odkupili so tri stanovanja za ureditev upravnih prostorov za NUK). Začetek gradnje “NUK 2” je odvisen od investitorja, Republike Slovenije. V velikem interesu MOL je, da bi se “NUK 2″ čim prej zgradil.”
23.000 kvadratnih metrov velika prva faza nove stavbe, v šestih nadstropjih in štirih podzemnih etažah, naj bi bila predvidoma končana do leta 2011, nato naj bi z delom nadaljevali skladno s postopnim odkupom preostalih potrebnih zemljišč.
Martina Srblin
