Na levem bregu reke Nil v Egiptu se nahaja planotast svet in pokrajina Al Jizah, katere glavno mesto je Giza. Ta je znana po svojih starodavnih zidanih strukturah – Egipčanskih piramidah. Tri najbolj znane piramide so Mikerinova, Kefrenova in velika Keopsova piramida, ki edina predstavlja eno izmed sedmerih čudes starodavnega sveta. Večina piramid, zgrajenih okoli 2500 let pr. n. št., naj bi služila kot grobnica za faraona in njegove sorodnike. Nam znana podoba grobnic peščene barve pa je pred več tisoč leti izgledala popolnoma drugače.
Zunanjost je bila svetleče bela
Velika Keopsova piramida je bila zgrajena kot grobnica faraona Kufuja, ki so ga Grki imenovali Keops. Ogromen monument naj bi polnih 20 let gradilo okoli 100.000 ljudi, ki so ročno prenašali več ton težke bloke. Jedro piramide so zgradili iz robustnega rjavega apnenca, ki je bil slabše kvalitete, čezenj pa položili bele apnenčaste kamne. Ti so bili spolirani in skrbno odrezani, da so zadoščali kotu 52 stopinj. Zunanjost piramide je bila torej popolnoma ravna in svetleče bela.
Težko pridobivanje materialov
Kamnine, ki sestavljajo jedro piramide, so pridobivali le nekaj tisoč metrov stran od monumenta. Popolnoma drugače pa je bilo z apnencem za zunanjost, ki se do danes žal ni obdržal. Tega so morali pridobivati od zelo daleč stran, saj se je bel apnenec nahajal na drugi strani reke Nil. Glede transporta kamnitih blokov pa še zmeraj obstaja veliko teorij. Ena izmed teh je, da so kamnine po reki Nil prevažali s čolni, nato pa si na kopnem pomagali z lesenimi debli, ki so jih prestavljali in ako lažje vlekli težke bloke. Nekateri celo ugibajo, da so podaljšali tok reke Nil in kamnine po vodi prevažali čim bližje piramidi.
Zakaj piramide niso več bleščeče bele barve?
Piramida, ki je preživela in videla že vrsto različnih obdobij in kraljev, je bila podvržena različnim dejavnikom. Njeno zunanjost so močno prizadeli različni potresi, ki so stresli egipčanska tla. V tistem obdobju se je iz piramide usulo veliko kamnin, ki so jih nato uporabili za druge stavbe. Primer takšne teorije predstavlja sultan An-Nasir Hasan, ki naj bi bel apnenec odnesel v Kairo in z njim sestavil mošejo Madraso. Za trenutno stanje piramid pa so močno zadolženi tudi drugi naravni dejavniki, kot sta veter in sonce. Veter namreč povzroči odnašanje kamnin, sonce pa njihovo preperevanje.
Novinar
