Dober spomin je eden študentovih najboljših (študijskih) prijateljev, mar ne? Pri založbi Mladinska knjiga je lansko leto izšla knjiga dr. Pascale Michelon, ki vsebuje kar nekaj nasvetov, kako ga izboljšati.
Nasveti so nadgrajeni z več kot 200 slikovitimi vajami za krepitev celotnega spomina.
Na prvi pogled deluje kot slikanica za otroke. A razlog, zakaj je knjiga slikovita, je v tem, da si je slike lažje zapomniti kot besede. Tako večina tehnik v knjigi izhaja iz metode prevajanja informacij v žive slike in nato vtisnjenja v spomin v tej obliki, kar omogoča boljši priklic. Teme, obdelane v knjigi, so številne – kratkoročni in dolgoročni spomin, domišljija, urejenost, spomin za imena in obraze, številke. Predstavljene bodo tiste, ki so posebej relevantne za študente. V knjigi predlagani metodi za študij sta predvsem tehnika miselnih vzorcev in dobro razvrščanje ter urejanje informacij.
Razvrsti in uredi!
Urejenost je v življenju na splošno koristna vrlina in metoda. Na primer en predal za dokumente, en za račune, en za fotografije … so način, da ne izgubljamo časa za iskanje, kje točno je že tisti račun od mobilnega telefona. Enako velja za spomin. Dobro razvrščanje in urejanje informacij sta glavni metodi za obvladovanje večje količine informacij. Informacije oziroma snov, ki se je želimo naučiti, je zelo pametno razdeliti na sklope. Na primer nakupovalni seznam si bomo lažje zapomnili, če bomo vedeli, koliko živil želimo kupiti in kam spadajo (sadje, zelenjava, mlečni izdelki, mesni izdelki in drugo). Enako velja za študijsko snov. Hkrati avtorica poudarja, da je bistveno, da si izberemo svoj osebni sistem, torej ureditev snovi na način, ki je smiseln za nas (ki ni nujno enak kot denimo za našega sošolca).
Že spet: miselni vzorci
Glede tehnike miselnih vzorcev je bilo prelitega že veliko črnila, zato se ob konkretnem primeru osredotočamo na bistveno. Denimo, da se moramo pripraviti na poroko in imamo goro stvari, ki jih moramo pripraviti, zato sploh ne vemo, kje bi začeli. V skladu s tehniko miselnih vzorcev, ki nam lahko pride prav tudi pri tovrstnih zagatah, bi poroko kot osrednji pojem napisali kot osrednjo temo v center, potem pa bi iz nje povlekli žarke do tem, ki morajo biti naslovljene (gosti, prizorišče, obred in drugo). Temo gostov bi naprej razdelili tako, da bi iz nje povlekli manjše žarke na pojme naredi seznam, pošlji vabila in druga opravila. Brez nadaljnjega je ta tehnika zelo uporabna za pomnjenje velike količine študijskega gradiva. Tudi pisec teh vrstic lahko pripomnim, da sem jo med študijem v kombinaciji s tehniko priklica informacij s pridom uporabljal. Priklic informacij se preprosto izvede tako, da poskušamo v mislih in – priporočljivo – tudi naglas obnoviti vse informacije, ki so na našem miselnem vzorcu. Tega prekrijemo in po koncu priklica preverimo, ali smo kaj pozabili ali naredili kakšne napake. To, da se testiramo, ali smo si prav zapomnili gradivo, je nasploh zelo koristno za študijski proces. Kot drugje v življenju tudi tukaj velja načelo, da se ob napakah učimo. Mesto, kjer smo naredili napako, si bomo dobro zapomnili.
Kako je že ime tej punci? Katero telefonsko številko ima?
V knjigi nam avtorica postreže tudi z nasveti, kako si laže zapomniti imena ljudi. S tem imamo težave bolj ali manj vsi. Ko koga na novo spoznamo, je preprosto preveč dražljajev (predvsem ta, kako je oseba videti), da bi si zapomnili tudi njeno ime, če nanj nismo izrecno pozorni. Precej boljše možnosti imamo, če ime takoj ponovimo in denimo uporabimo še kdaj pozneje v pogovoru. Za pomnjenje večje količine imen (na primer imen novih sodelavcev) avtorica predlaga, da imenu damo kakšen poseben pomen, ki nas bo spomnil na to osebo (na primer gospo Kos si predstavljamo kot kosa), da si natančno ogledamo njen obraz in da poskušamo ime in obraz v mislih združiti v eno sliko. Tudi pomnjenje številk številnim povzroča preglavice. Velik del jih prežene že členjenje. Npr. 584 986 456 si zapomnimo precej lažje kot 584986456. Knjiga ima še vrsto dodatnih namigov (tudi za pomnjenje gesel).
Pomen zdravega življenjskega sloga
Avtorica sklepoma obrazloži, zakaj je za dobro delovanje našega spomina pomemben tudi naš življenjski slog. Opozori predvsem na pomen uravnotežene prehrane, uravnavanje stresa in redno vadbo (za možgane in telo). Glede življenjskega sloga poudari tudi, da so dejavnosti, kot so igranje družabnih iger, reševanje križank in miselnih iger, branje časopisov, knjig, poslušanje radia (menim, da tukaj ni imela v mislih komercialnih radijskih postaj), obiskovanje muzejev, debatiranje o kompleksnih temah, zelo koristne za ohranjanje naše miselne kondicije, kar nam bo v oporo tudi v zrelejših letih. Glede uravnavanja stresa svetuje vaje za sproščanje (meditacijo ali jogo), telesno vadbo in druženje s prijatelji. Opozori tudi na pomen spanja, saj se med spanjem utrjujejo pomembne povezave med nevroni v možganih.
Skratka, knjiga je dokaj zanimiva in uporabna. Kar nekaj nasvetov, ki jih vsebuje, lahko tudi študentje s pridom uporabite pri študiju.
Blaž Božnar
