Ko pomislimo na Švico, se nam poleg psihoanalitika Carla Gustava Junga, filmskega eksperimentalista Jean-Luca Godarda in književnika Friedricha Dürrenmatta, na misel postavi le malo znanih imen.
Le malokdo se spomni Hansa Ruedia Gigerja, znanega kot H. R. Giger. Bil je eden najbolj inovativnih, avantgardnih, ustvarjalnih, grozljivih in obskurnih umetnikov in oblikovalcev, kar jih je kdaj živelo. Bil je absolutni vizionar, ki je s svojo umetnostjo izganjal lastne nočne more in ustvaril nekaj edinstvenega, simboličnega in navdihnjenega z nadrealizmom.
Giger je ustvaril noro in vizionarsko vesolje, polno neravnovesij, nenavadnosti, ki temeljijo na namernem pomanjkanju sorazmernosti. Njegov slog je bil očiten že v njegovih zgodnjih delih, seriji skic in risb z naslovom Ein Fressen für den Psychiater (Obrok za psihiatra). Z njimi je poskušal ponazoriti transkripcijo in postopek razlage nekaterih sanj po Freudovi metodi.
V teh delih so prisotne vse najpogostejše slogovne značilnosti švicarskega umetnika, od doživljanja seksa kot pogoste obsesije, neizbežnih psihičnih motenj, do dekonstrukcije organskih struktur, ki se spremenijo v kašaste spoje, vijačne zobnike, in podolgovate oblike. Vpliv Francisa Bacona, Salvadorja Dalija in Edvarda Muncha je očiten v njegovih delih.
Vizionar teme
H. R. Giger je bil eden najbolj inovativnih umetnikov in oblikovalcev 20. stoletja. S svojo edinstveno in grozljivo vizijo je nepozabno vplival na zgodovino umetnosti. Giger se je rodil leta 1940 v Churu in imel dokaj običajno otroštvo. Vendar se je usoda zasukala v mračno smer, ko je očetov farmacevtski laboratorij prejel človeško lobanjo.
Ta dogodek je pri Gigerju sprožil strast do umetnosti groze, na katero so vplivali umetniki, kot so Salvador Dalí, Francis Bacon, Edvard Munch in Jean Cocteau. Na šoli za industrijsko oblikovanje v Zürichu je izpopolnil svoje znanje. Postal je znan po uporabi akrila s tehniko airbrush, zaradi česar so nastala temačna in sugestivna dela. Biomehanoidi, ki združujejo organske in mehanske elemente, so postali Gigerjev zaščitni element.
Od airbrusha do oskarja
Sedemdeseta in osemdeseta leta so bila Gigerjevo zlato obdobje. V tem času je ustvaril nekaj neverjetno impresivnih in obsežnih del. S spretno uporabo airbrusha je ustvaril prostoročne kompozicije s prosojnostmi in prekrivanji, ki so postali sestavni del njegovih del.
Tudi morebitne napake je spremenil v pomembne elemente. Gigerjevo delo se je razvijalo med vizijami prihodnosti, na katere so vplivale okultne in distopične teme. Totemi v velikosti nebotičnika, izdelani iz človeških lobanj in integriranih vezij, deformirana biomehanska bitja in svetovi, v katerih prevladuje tanka prozorna koža: to je Gigerjev fascinanten in raznolik nabor del. Umetnik se opira na gotsko in secesijsko umetnost ter ustvarja čutna bitja, ki imajo kljub očitni razgradnji nekakšen erotični naboj. Njegova dela so odraz nadrealizma, ki svoje občinstvo zabava z bitji, v katerih se mešajo čista groza in skrivnostni gibi.
Svoja dela je podpisoval z zdaj že znanim psevdonimom in se podal na pot v simbolično in nadrealistično umetnost ter s svojimi stvaritvami izganjal nočne more. Giger se je najprej ukvarjal z ilustracijo in oblikovanjem, nato pa se je uveljavil v svetu filmskih posebnih učinkov. Vrhunec svoje kariere je dosegel leta 1980, ko je prejel oskarja za posebne učinke v filmu Ridleyja Scotta Osmi potnik. Takrat je dal življenje ksenomorfu, strašljivemu bitju, ki je postalo ikona znanstvenofantastičnega filma.
Teme in simbolizem v umetnosti
Astralna groza Hansa Ruedija Gigerja je kompleksen vizualni prikaz, ki predstavlja potop v najtemnejša brezna človeške duše. S pomočjo zapletenih vizualnih labirintov umetnik gledalce popelje na potovanje, na katerem se odpirajo vrata nočnih mor v neraziskane razsežnosti. Giger na svojih nočnih potovanjih razkrije nekaj precej strašljivih bitij, pri katerih sta glavna čustva groza in tesnoba. V tem temačnem kraljestvu dobi človeštvo tujo obliko, za katero so značilni obrazi z zlobnim nasmehom, ki simbolizirajo proces pokvarjenosti.
Temelj Gigerjevih vizij nočnih mor so Atomic children iz leta 1964, mutirana bitja, ki so se skrčila na človeško okostje. Ta bitja, ki so bila navdih za kultne ksenomorfe v seriji filmov Osmi potnik, predstavljajo proces genske mutacije in hibridizacije, ki vključuje vse oblike življenja.
Ženska se v Gigerjevem vesolju kaže kot falično bitje, ki združuje človeške, živalske in rastlinske vidike. V delih, kot sta Li I in Li II iz leta 1974, najdemo ženski obraz s kačo na čelu, ki jo obdajajo lasje v obliki repa, kar spominja na mitološka bitja, kot je babilonska Tiamat. Svet, ki si ga je zamislil Giger, je realnost prihodnosti, v kateri prevladujejo nočne more. Erotika v njegovih delih je prežeta z diaboličnim nasiljem, podobe pa izražajo hladno grozo in globoko osamljenost. Moško se pojavlja v faličnih oblikah in diaboličnih kozolcih, žensko pa utelešajo strašna, falična bitja, ki spominjajo na vampirje in zmaje.
Gigerjeva vloga v svetu umetnosti
Gigerjeva dela se poglobljajo v raziskovanje groze in lepote, okultizma in distopične prihodnosti. Vsak poteg čopiča ali bolje rečeno vsak brizg airbrusha kaže Gigerjevo tehnično spretnost in sposobnost izražanja nasprotujočih si čustev. Hans Ruedi Giger je močno vplival na sodobno umetnost in s svojim edinstvenim slogom, ki spodbuja razmišljanje, premikal meje. Njegova umetniška in filmska zapuščina dokazuje, da domišljija in ustvarjalnost nimata meja, tudi ko gre za grozljivke. Giger nam je pokazal povsem novo plat umetnosti in nas povabil, da skozi njegove oči raziskujemo temno in čudovito. Gigerjeva umetniška zapuščina še vedno navdihuje in vznemirja ter dokazuje, da je umetnost lahko tako moteča kot fascinantna, saj nam odpira okna v naše dojemanje estetike in temačnosti.
Gigerjev krik groze se odraža v njegovem nezamenljivem slogu s poudarjanjem sence nočnih mor, ki prebivajo v človeški duši. Njegova umetnost prikazuje smrtonosno grozo bitij, kot je Osmi potnik, ter tako grozo iz senc prenaša na svetlobo in jo prikazuje v novi luči. Njegova zapuščina presega okvire filma. Vpliv je imel na generacije umetnikov, glasbenikov, pisateljev in oblikovalcev. Njegove zunajzemeljske, vesoljske vizije so odprle povsem nov svet ustvarjalnih možnosti, zaradi česar je postal svetovna ikona v svetu umetnosti in oblikovanja.
