Je slovenski državni praznik in dela prost dan. Izhajal naj bi iz krščanskega praznika po imenu “Vsi sveti”, ko katoličani 1. 11. slavijo vse svetnike in rajne (umrle). Po nekaterih navedbah naj vsebina krščanskega praznovanja Vseh svetih ne bi bila istovetna z namenom državnega praznika poimenovanega Dan mrtvih (oziroma Dan spomina na mrtve), saj katoličani slavijo vse žive, ki so po smrti na Zemlji odšli k Bogu. Korenine tovrstnih praznikov pa segajo v čas pred krščanstvom. Že od nekdaj je bil ves čas okoli zimskega sončnega obrata čas mrtvih, saj so ljudje verjeli, da se njihove duše v dolgih nočeh vračajo na svet. Člani moških družb so jih našemljeni poosebljali, dneve pa je prežemala molitev, ki so jo izvajali predvsem reveži in otroci. Ti so hodili od hiše do hiše in ljudje so jih obdarjali z obrednim pecivom.
Ne moremo mimo sveč
Slovenci smo poleg Hrvatov in Poljakov največji potrošniki nagrobnih sveč na prebivalca na svetu! Prav je, da se poklonimo umrlim bližnjim, a na ta način ne bi smelo trpeti okolje in posledično tudi naše prihodnje generacije. V Sloveniji je ravnanje z odpadnimi svečami namreč še vedno neučinkovito urejeno. Izkazovanje žalovanja oziroma obujanja spominov na mrtve lahko opravimo tudi zgolj z obiskom grobov, druženjem s svojci in obujanjem spominov skupaj z njimi.
Novinar
