Zaključili smo obdobje lučk in kuhanega vina, dnevi so se začeli daljšati, obljubili smo si sto stvari, ki nam bodo spremenile življenja. Torej tako kot vsako leto. Pomlad nam torej prinaša nove izzive in nove, sveže ideje. V tem času se tudi zaljubimo, po drugi strani pa v tem času vidimo največ razhodov in razpadov zvez. Spomlad povezujemo z novim začetkom in upanjem. Vreme se ogreva, narava začne cveteti, naša srca pa se ogrevati. V tem času pa imamo kar nekaj običajev.
14. februar: valentinovo
Po ljudskem izročilu se 14. februarja, ko ima svoj praznik svetnik Valentin, prične prebujati pomlad (zato so mu rekli tudi prvi spomladin). Pregovor pravi: »Svet΄Valentin nosi ključ do korenin!« Na Slovenskem se je po starem koledarju takrat začelo delo v vinogradu in na vrtu. Praznik svetega Valentina se je sprva praznoval kot rimskokatoliški dan posta v čast svetemu Valentinu. Današnji pomen je dobil šele po visokem srednjem veku, ko se je razvila zamisel o romantični ljubezni. Med Slovenci naj bi bilo valentinovo najbolj priljubljeno na Primorskem. V Štmavru pri Gorici se s prvo nedeljo po Valentinu začne sezona vaških praznikov na Goriškem. Na ta dan praznujejo tudi praznik štrukljev. Valentino kot praznik zaljubljencev je k nam prišlo pozneje, vpliv pa je k nam prišel iz Nizozemske.
12. marec: gregorjevo
Na gregorjevo pravimo, da se ptički ženijo, torej je tudi ta dan povezan z zaljubljenci. Ko je veljal še stari julijanski koledar, je Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi pomladni dan, ko je navadno že toplo. S spremembo koledarskega sistema iz julijanskega v gregorijanskega leta 1582 se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga sedaj praznujemo 12. marca. Sveti Gregor je zavetnik rudnikov, zidarjev, izdelovalcev gumbov in pozamentov (našitkov), učenjakov, učiteljev, študentov; priporočale so se mu žene za rodovitnost, pomagal je zoper kugo, predvsem pa je patron glasbenikov, pevcev, pevskih zborov ter zborovskega in koralnega petja. Upodabljajo ga v papeških oblačilih, pri sebi ima škofovsko palico, knjigo, pisalno pero ali goloba.
Pust
Stari ljudski pregovor pravi: Če maškare visoko skačejo, bo lan visok, če divje plešejo, bo repa debela. Na slovenskem je pustu ime tudi Kurent ali Korant, ki je bil po prekmurski legendi prelep mladenič, ki zaradi svoje lepote nikoli ni imel miru pred ženskami. Zato se je umaknil v puščavo in prosil boga, naj mu skazi obraz. Bil je uslišan in tako so mu zrasli rogovi. Takšen se je vrnil med ljudi. Fant z iznakaženim obrazom žensk ni več zanimal. Obisk maškar na domu prinaša srečo in dobro letino.
Velika noč
Velika noč je premakljiv praznik, v odvisnosti od datuma velike noči so tudi datumi nekaterih drugih cerkveni praznikov in tudi pusta. Določili so, da se veliko noč praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Tako je lahko velika noč med 22. marcem in 25. aprilom. Je najpomembnejši krščanski praznik, Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih, torej simbol veselja in upanja. Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi post, na veliko soboto se blagoslavljajo velikonočne jedi, ki se potem pojejo na velikonočno nedeljo. Jedi imajo določeno simboliko. Suho meso je simbol Kristusovega telesa, rdeči pirhi so kaplje krvi, hren predstavlja žeblje, potica je simbol trnjeve krone. Pri nas prazniku rečemo tudi vuzem. Poznamo kar nekaj tradicionalnih iger, povezanih s temi dnevi: skrivanje pirhov (nato jih otroci iščejo), valinčanje pirhov (podobno balinanju), sekanje pirhov (pirhe postavimo na travo, nato vanje mečemo kovance, da se pirh zaseka) in streljanje z možnarjem.
