Na letošnjem festivalu, ki je potekal med 5. in 18. junijem v Mariboru so se predstavile žanrsko zelo raznolike predstave, na koncu je za najboljšo predstavo 58. edicije Borštnikovega srečanja žirija razglasila predstavo Zaprta študija. “New constructive ethics” režiserke Nine Rajić Kranjac v produkciji Prešernovega gledališča Kranj. Režijsko je najbolj prepričala mlada novogoriška režiserka Mojca Madon za predstavo 52 hertzov (SNG Nova Gorica). Borštnikov prstan je šel v roke prvakinji SNG Drama Maribor Nataši Matjašec Rošker.
Žirijo presenetila raznolikost in kompleksnost gledaliških oblik in žanrov
Strokovno žirijo, ki je na tokratnem Borštnikovem srečanju ocenjevala predstave, so sestavljali gledališki in literarni kritik Matej Bogataj, hrvaška igralka in režiserka Senka Bulić, režiser Peter Petkovšek, dramaturginja Ajda Rooss in nemški režiser Johannes Nölting. Navdušeni so bili nad kompleksnostjo in raznolikostjo letošnjega nabora tekmovalni predstav. Poudarjajo tudi povezavo med različnimi formati igre: »Performativni formati so se srečali s tradicionalnimi dramskimi pristopi, mladi režiserji s starejšimi, uveljavljeni igralci z novimi talenti, stari miti z novo dramo.«
Raziskovanje človeške objestnosti in družinske stiske z metafizičnem ozadjem
Veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo predstavo je prejela predstava Zaprta študija. “New constructive ethics” režiserke Nine Rajić Kranjac v produkciji Prešernovega gledališča Kranj, ki »raziskuje človeško objestnost ali hubris na ozadju klimatske katastrofe, različnih nivojev osebne odgovornosti in neustavljive želje po ljubezni in sprejetosti v umirajočem svetu, pri čemer ustvarjalci obogatijo besedilo Viripajeva z vedno novimi konfrontacijami privatnega in družbenega ter z medsebojno grozečimi si biološkimi in moralnimi ambicijami.«
Za režijo je bila nagrajena Mojca Madon, mlada režiserka je v uprizoritvi 52 hertzov (SNG Nova Gorica) mojstrsko povezala podobe iz zgodbe družinske stiske z metafizičnim asociativnim ozadjem. V obrazložitvi nagrade žirija še dodaja da ji je uspelo »vsem elementom predstave omogočiti prosto prehajanje skozi različne žanre, ne da bi izgubila širšo sliko tematske naracije. S svojo ekipo občinstvo premišljeno vodi skozi svet, ki naenkrat vsebuje tako največje kot najmanjše teme človeštva in ki odzvanja v gledalcih še dolgo po ogledu predstave.«
Za igro podeljene štiri enakovredne nagrade
Letošnji prejemniki so Janez Škof, Tamara Avguštin, Mirjam Korbar in Branko Šturbej.
Škof je žirijo prepričal kot Frančišek v istoimenski uprizoritvi režiserja Jerneja Lorencija v produkciji Mestnega Gledališča Ptuj in Robin v predstavi Otroci režiserke Nine Šorak v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana. Ikonično figuro krščanskega srednjega veka mu je uspelo odigrati hkrati »s pripovedno inteligenco in toplino, na drugi strani pa z natančnim portretom bogoiskateljstva v mučenem telesu.«
Tamara Avguštin je prepričala za vloge Brata Leona in drugih likov v predstavi Frančišek režiserja Jerneja Lorencija v produkciji Mestnega gledališča Ptuj in kot Rachel Donelan v predstavi Zaprta študija. “New Constructive Ethics” režiserke Nine Rajić Kranjac v produkciji Prešernovega gledališča Kranj. »V obeh upodobitvah vzpostavi intimen stik z občinstvom in nas učinkovito vodi po labirintnih povezavah med logosom in erosom.«
Igralka Mestnega gledališča ljubljanskega Mirjam Korbar je bila nagrajena za vlogo Mame v predstavi Usedline režiserja Žige Divjaka v produkciji njenega matičnega gledališča. Kot mama je našla »izviren način bivanja v gledališkem jeziku in z igro, ki se razpenja med hkratno prisotnostjo in odsotnostjo, nastavila je vzorec usedlin, ki se bo ponovil v njenih potomcih.«
Branko Šturbej je prepričal kot George v predstavi Kdo se boji Virginie Woolf? režiserja Ivice Buljana v produkciji Mini teatra in Mestnega gledališča Ptuj. V predstavi artikulirano »upodobi moškega, ki se je naučil boriti za svoj položaj v svetu mračnjaških iger dinamike moči in poniževanja.«
Borštnikova nagrada po presoji žirije predstavi En K te gleda
Posebno nagrado žirije je prejel kolektiv predstave En K te gleda v produkciji Kulturnega zavoda Godot in Zavoda Vitkar. Kolektivu, ki »s sijajno Mojco Špik v glavni vlogi, mojstrsko najde fizični izraz odtujenosti slavnega Gregorja Samse.«
Borštnikova nagrada za mlado igralko je prejela Ivana Percan Kodarin za vlogi Deklice v predstavi 52 hertzov in Tapoletne v predstavi Žene v testu režiserke Žive Bizovičar v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana. Pokazala je igralski razpon v dveh skorajda nasprotnih vlogah: »Kot umirajoča deklica v 52 hertzih prepriča s svojo mistično redkobesedno prezenco, medtem ko se v Ženah v testu na odru odlikuje s popolno koncentracijo, ki lahko vzkipi tudi v nebrzdanost bakhantskega zanosa.«
Nagrajene tudi Žene v testu
Nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev v letu 2022 je prejela predstava Žene v testu v režiji Žive Bizovičar in v produkciji SNG Drama Ljubljana, ki je prejela nagrado tudi za celostno obdelavo uprizoritvenega gradiva.
Podelili so tudi nagrade nepogrešljivi (nagrade Društva slovenskih gledaliških režiserjev in režiserk), ki so vsako leto namenjene delavcem v gledališču, ki so pogosto spregledani, so pa s svojim prispevkom ključni za nastanek predstav. Te so prejeli Arjana Rogelja, šepetalka v SNG Nova Gorica, član Prešernovega gledališča Kranj Ciril Roblek in garderoberka v lutkovnem gledališču Ljubljana Jadranka Pavlovič.
Razumeti kompleksnost sveta v katerem živimo
Borštnikovo nagrado za scenografijo je prejel Branko Hojnik za predstavo Frančišek režiserja Jerneja Lorencija v produkciji Mestnega Gledališča Ptuj, z vzpostavitvijo »organskega prostora, ki povabi publiko v duhovno dimenzijo zgodbe.« Za izvirno dramsko besedilo je bila nagrajena Katarina Morano za predstavo Usedline v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega, za oblikovanje svetlobe in videa pa kolektiv Son:DA in Toni Soprano Meneglejte za uprizoritev Kdo se boji Virginie Woolf?.
Borštnikov prstan Nataši Matjašec Rošker
Tradicionalno so že pred začetkom festivala razglasili prejemnika oziroma prejemnico Borštnikovega prstana, osrednje slovenske nagrade za igralsko ustvarjalnost. Ta je šel letos v roke igralke mariborskega gledališča Nataša Matjašec Rošker, ki je v preteklosti prejela že vrsto nagrad, tudi nagrado Prešernovega sklada in Borštnikovo nagrado.
Rodila se je leta 1967 v Murski Soboti ter pozneje študirala dramsko igro na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pri profesorjih Miletu Korunu in Matjažu Zupančiču. Igralkino profesionalno pot sestavljata dve obdobji, prvo med letoma 1995 in 2007, ko je delovala kot samostojna ustvarjalka – intenzivno vpeta v neodvisno gledališko sceno tako v Sloveniji, kot širše. Drugo obdobje se je začelo z odločitvijo, da se pridruži umetniškemu ansamblu SNG Maribor, katerega članica je že 16 let.
Igrala je tudi v številnih celovečernih filmih, bila je Nada v Djurićevem Traktor, ljubezen in rokenrol, Vilma v Cvitkovičevem Od groba do groba, Žana v Burgerjevih Ruševinah, Vesna v Zupaničevem Radio.doc., Laura v Anžlovarjevi Babici, ter tudi kratkih, dokumentarnih in videofilmih.
Novinar
