Človek je že od prazgodovine barvno lepšal svet okoli sebe. Zgodnje jamske poslikave lahko umestimo v obdobje kamene dobe pred 27.000 leti. Znan je kompleks podzemnih jam Lascaux v Franciji, ki so ga odkrili leta 1940. V jamah se nahajajo najznamenitejše paleolitske jamske poslikave, ki naj bi bile stare okoli 17.300 let. Leta 1979 so bile uvrščene na seznam Unescove svetovne dediščine.
Barvni pigmenti so nastajali s pomočjo oglja, krvi, sadnih sokov, železovega, svinčevega in manganovega oksida, ki so jih mešali z vodo, slino, urinom ali živalskimi maščobami. Tako so ustvarili barve. Najstarejši arheološki dokazi o barvanju so bili najdeni v jami Blombos v Južnoafriški republiki. Mešanica na osnovi oker barve je bila datirana na 100.000 let nazaj.
Za umetnost starodavne Mezopotamije je značilen zidni relief, eden izmed petih vrst mezopotamskega reliefa. Na zidovih palač so bile notranje stene obložene z nizom kamnitih plošč, na katerih so s plitvim reliefom prikazani podvigi vladarja, posebej vojaški podvigi in lov. Najlepši prizori se nahajajo na zidovih Asurbanipalovega dvorca iz 7. st. pr. n. št.
Skoraj istočasno Egipčani svojo umetnost posvečajo predvsem posmrtnemu življenju. Poslikave, ki so bile najdene v grobnicah, so bile namenjene samo človeku, ki je končal tam, da bi naslikane prizore lahko prenesel s sabo v posmrtno življenje. Grobnice so bile v notranjosti prekrite z ometom in poslikane s šestimi barvami: črna, oker rdeča, rumena orpiment, rjava oker, modri azurit in zeleni malahit. Temu so dodajali jajce, smolo ali čebelji vosek, da se je barva prijela ometa. Te poslikave so eno najčudovitejših odkritij v zgodovini.
Rimljani so poznali štiri sloge stenskega slikarstva. Stenske slike niso bile uporabljene samo za okras, temveč tudi za druge pomembne funkcije v hiši, kot so vodnik za goste in družbena usmeritev. Prostori, kjer so bile sobe okrašene s poslikavami, so bili namenjeni sprejemu gostov, sobe, ki so bile malo poslikane ali nič, pa so bile namenjene služabnikom. Vrsta poslikav in viri, ki so bili uporabljeni za njihovo izdelavo, so kazali socialni status gospodinjstva.
Na mediteranskih območjih so bile priljubljene barve, narejene iz rastlin. Žafran, kurkuma in granatno jabolko so sestavljali rumeno, indigo je naredil temno modro, pravi boršč pa je dal rdečo barvo. Iz teh primarnih barv so potem namešali druge odtenke.
V srednjem veku je bila umetnost povezana predvsem s cerkvenimi elitami. Glavne likovne umetnine poleg iluminiranih rokopisov predstavljajo poslikave cerkvenih arhitekturnih elementov. Običajna slikarska tehnika je bila, da se je želen pigment pomešal z vodo in jajcem. Začeli so uporabljati novo barvo ultramarin, ki izhaja iz minerala, ki so ga pridobivali v Afganistanu.
Prvo sintetično barvilo, imenovano malvein, je H. Perkinu in A. W. Hoffmanu iz Londona uspelo izdelati leta 1856. S prodajo prvih že namešanih stenskih barv je pričel Sherwin – Williams leta 1867. Podjetje barve prodaja še danes. Pri nas je znano, da sta v Ljubljani svoje barve prodajala Gregor in Tomaž Vodnik.
