Zagotovo imaš prijatelja ali dva, ki plešeta ali igrata v folklorni skupini. Lahko gre za vaško ali okrajno združenje ali za večjo skupino, ki deluje v enem izmed večjih mest, na primer v Ljubljani ali Mariboru. Ti pripovedujeta o svojih dogodivščinah, ti pa ne moreš nehat mislit, kako jima je lahko tako dolgočasna stvar sploh všeč?
Strokovna problematičnost »folklore«
Kot folklorno dejavnost se v slovenskem občem diskurzu opredeljuje delovanje skupine, ki se uči starih plesov in pesmi, predvsem izpred vojnega obdobja ter jih nato uprizarja na koncertih, sejmih, porokah, revijah in podobnih nastopih. Ta izraz je nekoliko zavajajoč, saj strokovnjaki s področja etnologije besedo folklora uporabljajo za poimenovanje skupka izročil, pripovedi, pesmi – skratka nekega znanja, ki je lastno določeni kulturi. Delovanje prej omenjenih skupin označujejo za folklorizem, saj gre za postavitev neke koreografije na oder in ponavljajoče izvajanje za publiko, za zaslužek. S tem se le ena izpopolnjena različica plesa zaklene v času in se iztrga iz svojega primarnega prostora ter se premakne na oder. Ljudsko rajanje tako postane uprizoritvena dejavnost. Prav gotovo bi se smejal, če bi ti rekla, da bodo čez 100 let na odrih poustvarjali današnje vaške veselice? A ravno o tem govorimo.
Pomanjkanje interesa za ohranjanje ljudske dediščine
V folklorne skupine pride malo novih članov, zato se konstantno borijo za preživetje. To še posebno velja za manjše podeželske skupine, ki se z demografskimi problemi srečujejo že na splošno. Veliko članov premorejo predvsem veteranske sekcije, saj so začele s plesom v času Jugoslavije, ko je bila folklorna dejavnost močno spodbujena in financirana s strani države. Generacije, ki so se močno povezale in bile zelo aktivne, so svoje delo nadaljevale tudi, ko so se postarale. Njim nasprotno primanjkuje predvsem mladih, sploh moških plesalcev. Večina ljudi ni dobro poznana s tem, kaj folklorne skupne sploh počnejo ali jih njihovo področje ne interesira dovolj, da bi temu posvečali svoj prosti čas. V javnosti velja prepričanje, da je folklorna dejavnost dolgočasno preplesavanje polke in smehljanje pred publiko – in roko na srce lagali bi, če ne bi priznali, da je v tem kanček resnice.
View this post on Instagram
»Kaj torej vi sploh delate?«
Če torej vprašate pripadnika folklorne skupine, kaj pravzaprav počne s svojimi kolegi vam bo pokazal svoja meča in rekel »skačemo po prstih«. Navadno gre za 1–2 tedenska treninga, ki se jim pridružijo intenzivni vikendi s celodnevnimi vadbami in piljenji tehnike ali določene koreografije, ki se jo pripravlja za nastop. Enkrat, ko ima skupina dobro in predvsem dovolj veliko zasedbo, začne nastopati po Sloveniji ali se celo odloči za gostovanje v tujini na mednarodnih folklornih festivalih. Tam spoznajo zgodovino in izročilo drugih kultur in na tak način bogatijo svoje znanje. Poleg plesne skupine navadno deluje tudi ansambel – bodisi narodni ali tamburaški.
Kljub pestrim aktivnostim je članom najpomembnejše druženje. Skupaj preživijo veliko preplesanih ur, ki vključujejo napake, spotikanje, smeh, pot in alkohol, ki blaži rane osramočenih duš z dvema levima nogama.
View this post on Instagram
Zadnji dve leti je pandemija hudo prizadela folklornike, saj svojih vaj niso smeli izvajati zaradi preventivnih ukrepov, samostojna vadba od doma pa preprosto ni ista. Marsikatera skupina je zato izgubila veliko članov ali celo razpadla ter se hkrati poslovila od številnih nastopov in s tem vsaj malemu zaslužku. Morda se jim pridružiš ravno ti in jim pomagaš napolniti zdesetkano sredo?
Novinar
