Če moraš našteti tri dobre može, bo to mala malica, vsi jih poznamo. To so Miklavž, Božiček in dedek Mraz. Božička vsi dobro poznamo, vsako leto namreč obišče naše domove in nam pusti darila pod božično smrekico. Kaj pa dedek Mraz? Predstavljamo ti nekaj zanimivih dejstev o najbolj hladnem od dobrih mož.
Dedek Mraz letos praznuje 75 let
Ko vidimo dedka Mraza, skoraj nihče ne pomisli, da je dedek Mraz še dokaj mlad. Letos namreč praznuje svoj 75. rojstni dan. Prvič se je namreč pojavil leta 1948 in takrat na praznovanju novoletne jelke obdaril otroke. Praznovanje je potekalo po vseh večjih mestih, v Ljubljani, Mariboru in Celju.
Sprevod je nastal šele kasneje
Dedek Mraz pa ne prihaja kar tako, ampak mu že od leta 1950 pripravljamo sprevode. Prvi sprevod dedka Mraza je bil leta 1950. Dedki Mrazi so se v tistih časih najpogosteje vozili s konjsko vprego, pozneje pa s traktorji in tovornjaki, predelanimi v pravljična vozila. Z mariborskega Pohorja je enkrat prišel celo s teptalnikom za sneg.
Dedek Mraz ima svojo zgodbo
Dedek Mraz pa ni kar tako, ima celo svojo pravljico, ki izvira iz Rusije. V tej zgodbi nastopa celo Jaga baba. Zgodba pripoveduje o zlobni ženski, ki ima dve hčeri: leno hči in pridno pastorko. Pastorko je dedek Mraz peljal na jaso, kjer je bivalo 12 mesecev, ki so jo obdarili, saj je bila pridna in lepo vzgojena. Ko pa je na jaso odšla lena hči, jo je dedek Mraz za kazen spremenil v snežaka, saj ga je izsiljevala za darila. Nauk te zgodbe bi tako naj bil, da dedek Mraz obdaruje samo pridne otroke.
Dedek Mraz ne more biti vsak
Organizacija prihoda dedka Mraza je leta 1953 prišla pod okrilje Zveze prijateljev mladine Slovenije. Zveza je leta 1957 izdala publikacijo, v kateri je bilo točno navedeno, kakšno naj bo praznovanje dedka Mraza in kako naj bo ta oblečen. Njegova zunanja podoba je temeljila na upodobitvah dedka Mraza izpod prstov slikarja Maksima Gasparija, ki jih je Zveza prijateljev mladine v Ljubljani objavila na treh voščilnicah konec leta 1952. V omenjeno publikacijo so vključili tudi pesmico Siva kučma, ki jo je Janez Bitenc napisal prav za to priložnost.
Za dedka Mraza so se mnogi bali, da bo izgubil na svojem pomenu, saj sta ga začela izpodrivati Božiček in Miklavž. A dedek Mraz še vedno nosi posebno mesto v srcih otrok in njegova pesem Siva kučma bo donela še naprej.
Novinar
