Sónce je edina zvezda in glavno telo našega Osončja. Planet Zemlja in njeni sestrski planeti, tako drugi zemeljski planeti kot plinski velikani, krožijo okoli Sonca. Druga telesa, ki krožijo okoli Sonca, so še asteroidi, meteoroidi, kometi, čezneptunska telesa in seveda medzvezdni prah.
Zgradba sonca
Naše sonce je velikanska vrteča se krogla žarečih plinov. Sestavljena je iz vodika (73,5 %) in helija (24,9 %), sledov kisika, ogljika in drugih elementov. Sončeva površina ni gladka ampak podobna brbotajočem kotlu žarečih plinov. Od časa do časa se z njegove površine odlepijo loki (izbruhi). Preko več let se pojavljajo in izginevajo hladnejše temne lise (Sončeve pege ), ki nastanejo ko silnice magnetnega polja prebadajo fotosfero. Sonce ogreva le tiste stvari, ki vpijajo svetlobo.
V samem središču Sonca je sredica, ki ima 15 milijonov stopinj Celzija. Energija, ki se sprosti v sredici, prehaja skozi sevalno plast v konvektivno plast. Od tod vroči plini privrejo na površje, kjer se ohladijo in potonejo. Energija doseže fotosfero, nato pa seva navzven skozi Sončevo atmosfero.
Sonce ima veliko ugodnih učinkov na dušo in telo: povečuje veselje do življenja, izboljša počutje, igra pomembno vlogo pri tvorbi vitamina D, skratka, življenje z njim je prijetnejše. Žal pa še vedno velikokrat pozabljamo na škodljive učinke UV-žarkov. V Lekarni Ljubljana bodo zato tudi letos obeležili Svetovni dan sonca. Svojim obiskovalcem bodo v petek, 28. 5. 2010, svetovali, kako se primerno zaščiti pred soncem. Opozorili bodo na nevarnosti, ki jih povzroča nezaščiteno izpostavljanje soncu in ponudili strokoven nasvet pri izboru pripravkov za zaščito pred soncem. Pred soncem se je potrebno zaščiti vsak dan, pri športnih aktivnostih, na sprehodu, pri delu na prostem in ne le na počitnicah.
Tina Pečan
