Skupina, ki je bila začetnik novega pank vala v celotni Jugoslaviji, ki je z ekscentričnimi nastopi rušila meje moralnega in mogočega, katera je s svojimi genialno metaforičnimi besedili vplivala na ljudske množice in bila trn v peti tedanjemu sistemu, ter nenazadnje največja glasbena skupina v Sloveniji nasploh, je ponovno skupaj. Prihajajo Pankrti!
Kako se je sploh začelo?
Leta 1977 sta idejna vodja Pankrtov Peter Lovšin in Grega Tomc hrepenela po nečem drugačnem, saj sta bila sita dolgočasja in rock’n’roll glasbe. Tako se odločita, da ustanovita pank bend. Grega je odšel v Anglijo, da se na lastne oči prepriča kaj je to pank, o katerem je bral v določenih tujih revijah, Peter pa je začel po Kodeljevem nabirati člane. Vse to se je odvijalo sorazmerno hitro in tako je imela skupina, ki se je poimenovala Pankrti, že jeseni istega leta prvi koncert na gimnaziji Moste. Prvo vajo so imeli na isti dan, koncert se je odvil pred nabito polno dvorano, kjer so odigrali nekaj priredb ter nekaj svojih komadov.
Peter Lovšin je v nasprotju s pričakovanji na začetku koncerta zarjul v mikrofon: “Banda! Nobenega kurca nočem tle!”, si sezul čevelj in ga zalučal novinarju Stanetu Sušniku v glavo. Le-ta je temu navkljub napisal odlično recenzijo. Odzivi na koncert so bili pozitivni, vendar so na drugi strani prepovedali koncerte na moščanski gimnaziji za 10 let.
Kdo vse je sestavljal Pankrte?
Že omenjeni Peter Lovšin, znan tudi kot Perči Gnus, je bil vokalist ter skupaj z Grego Tomcem (manager skupine) tudi tekstopisec. Ostali prvotni člani so bili: Jure Kraševec (bas kitara), Bogo Pretnar (ritem kitara), Mitja Prijatelj (solo kitara) in Slavc Colnarič (bobni). Člani so se menjavali in k Pankrtom so prišli tudi: Boris Kramberger, Dušan Žiberna in za nekaj časa, drugače basist Ljubljanskih psov, Matjaž Gantar.
Nadaljnji razvoj
Že dan po prvem koncertu so imeli v sodelovanju z radijem Študent koncert v študentskem naselju. In tako se je začelo. Kmalu je sledil koncert v Beogradu, kjer so jih pričakali z mešanimi občutki, a kmalu ugotovili, da so Pankrti tisto pravo in postali so glasnik Novega vala. S pomočjo Igorja Vidmarja so posneli prvo malo ploščo Lublana je bulana. Dimitrij Rupel ji je tedaj namenil negativno kritiko in označil za nekaj, kar je treba preslišati. Plošča je bila seveda v 2000 izvodih razprodana. Prav velika plošča z naslovom Dolgcajt (ime odraža takratno stanje) je bila posneta leta 1980. Doživela je pravo prodajalno mrzlico. Druga velika plošča Državni ljubimci je izšla leta 1982 in srbski Džuboks jo je ocenil za jugoslovansko ploščo leta. Rdeči album iz leta 1984 je bila njihova najbolje prodajana plošča in obenem vrhunec njihovega delovanja. S te plošče prihaja vsem dobro znana priredba pesmi Bandiera rossa. Koncertov so imeli ogromno, igrali so po vsej Jugoslaviji. Njihov zadnji album Sexpok je ponudil nekoliko drugačno sliko, saj je bolj izpopolnjen in posnet v prestižnem studiu. Svoj zadnji koncert, imenovan Zadnji Pogo, so Pankrti odigrali 10. decembra 1987, v Hali Tivoli v Ljubljani.
Pankrti in sistem
Ko vprašate Petra Lovšina, če so fantje s Kodeljevega takrat razmišljali o kakšni revoluciji in jo načrtovali, vam bo gotovo odgovoril, da je najboljša revolucija spontana. Pankrti so želeli s svojimi besedili in načinom interpretacije le-teh opozoriti nase, opozoriti odrasle na to, da so tukaj, uničiti dolgčas, izraziti nespoštovanje ter konec koncev uživati v lepotah rock’n’rolla.
Kot je v nekem članku zapisal novinar Branko Kostelnik, je bilo glavnih pet pankrtskih elementov: pijača, ženske, nogomet, rock’n’roll in politika. Pankrti so zagotovo bili bend, ki je zaradi svoje nepokornosti, ne molčečnosti in uporništva v tedanjem času predstavljal grožnjo državi. Bili so eden izmed prvih bendov v Evropi, takoj za Sex Pistolsi v Angliji, ki so začeli s tovrstnim uporništvom. Za kaj takega si v tistih časih resnično “potreboval jajca”. Odigrali so tudi kar nekaj koncertov v tujini, predvsem v vzhodnih državah Evrope. Vendar niso bili edini bend te vrste pri nas, kultura panka se je močno razširila in France Popit je pankerje označil za tiste, ki bruhajo po socializmu, zato jih je uradno začela preganjati policija. Grega Tomc je povedal, da je v tistih časih opažal, kako mu sledijo, marsikdo je bil pretepen, večkrat zaslišan in zaprt, za piko na i pa je država pankerje v sodelovanju z mediji začela načrtno povezovati z nacizmom, da bi jih v očeh javnosti še bolj stigmatizirala.
Zanimivosti
Razstava N’č se ne premakne v Muzeju novejše zgodovine, ki je posvečena legendarnim Pankrtom nam ponuja obilico različnih informacij, od tega kako je Peter Lovšin na nekem nastopu skril nekaj steklenic vina za po koncertu, saj je preveč ljudi pilo v zaodrju, do tega kako je nek hrvaški novinar zapisal, da so se zaradi Jima Morrisona učili angleško, zaradi Pankrtov pa slovensko ter ogled dokumentarca, posnetkov s koncertov ter mnogo drugih pisnih in fotografskih izdelkov. Razstava bo odprta do 30. novembra, vstopnina pa je 1,25 evra.
Skrunitev mita ali uresničitev sanj
Mnogi izmed mladih še danes z veseljem in občudovanjem poslušamo to veličastno skupino, ki je nismo nikoli videli niti slišali. Morda so mnenja ljudi o ponovni združitvi Pankrtov nekoliko deljena, saj nasprotniki pravijo, da kar je bilo je bilo in tega ni dobro ponovno obujati. Kakorkoli že, za tiste, ki tega nismo nikdar doživeli, ki smo vedno sanjali o tem, kako je bilo dihati s Pankrti, za nas, ki nam Pankrti predstavljajo mit, nekaj božanskega in močno oddaljenega, bo koncert 1. decembra v Hali Tivoli, v Ljubljani dogodek, ki ga ne bomo zamudili. Takrat bodo sanje postale resničnost!
Uroš Vučko
