Francoska avtorica Christelle Dabos je spisala mladinsko uspešnico, ki jo postavljajo ob bok Harry Potterju in Gospodarju prstanov. Trenutno so prevedene tri knjige, Zimska zaročenca, Izginotja na Mesečini in Spomin Babilona. Pričakuje se še prevod zadnjega dela, ki bo izšel pri založbi Sanje. Kako začeti knjigo, ki jo primerjajo z legendarnimi deli in ne pasti pod težo pričakovanj? Težko.
Zrcalka: Christelle Dabos
Ofelija pod svojimi pravokotastimi očali in ponošenim govorečim šalom, ki ji dela družbo v urah samotarske službe, skriva nenavadna darova: zgolj z dotikom zna prebrati preteklost predmetov, v zrcalih pa se ne ogleduje, temveč jih prehaja. Zatopljena v skrb za zgodovinske Arhive mirno živi na svojem oboku, Animi, dokler je družinske starešinke ne zaročijo s hladnim Thornom iz mogočnega klana Zmajev. Proti svoji volji je primorana zapustiti družino in mu slediti na Oblakovo, v lebdečo prestolnico Pola, ujeto v ledeni oklep zime. Kaj neki je botrovalo odločitvi, da so Thornu za družico izbrali prav njo? In zakaj mora skrivati svojo identiteto? Ne da bi poznala skrivnostne vzvode kot struna napetega dogajanja, Ofelija postane igračka sredi smrtno nevarne zarote.
Prevod, ki uresniči čudoviti svet in dogajanje v njem
Kot vsak prevod iz francoščine, ki sem ga v svojem življenju prebral, se tudi Zrcalka bere s presunljivo lahkoto. Za to je najbolj zaslužna Živa Čebulj, ki je ne bi uspel bolj pohvaliti, tudi če bi se trudil. Slovenija je dobila še en fantastičen prevod mladinske fantazije, ki se nedvomno lahko postavi ob bok prevodu mladega čarovnika. In tako lahko prav skozi fluidnost prevoda odkrivamo svet, ki ga je ustvarila Christelle Dabos. Grajenje sveta je tisto, kar da Zrcalki veliko prednosti pred drugo mladinsko literaturo. Čudovit svet, ki se prepleta z grajenjem likov, kulture, politike in ljubezni. Ker sem vse knjige prebral eno za drugo v manj kot enem tednu, težko ocenjujem posamezno knjigo, ker bi tako seriji delal krivico. Vsaka knjiga je del celote, ki brez ostalih ne pride do izraza. In tako z velikim navdušenjem pričakujem izid četrtega, zadnjega dela. Zakaj točno?
Christelle Dabos: Zrcalka, prevedla Živa Čebulj, založba Sanje.
V enem pogledu je knjiga odlično branje za tiste, ki cenijo grajenje domišljijskih svetov in dogajanja v njem. Imeti nove ideje v fantaziji je izjemno težko in tako si tudi Dabos sposodi iz predhodnikov žanra, a čar se skriva nekje drugje. Najdemo ga v povezanosti vseh idej, ki so večplastna torta tisočerih okusov. V drugem, ožjem pogledu pa je tu glavni lik Ofelije. Večkrat nam avtorica pove, da je štorasta in tudi brez te omembe bi to ugotovili. A večkrat je ta »štoravost« bolj nestrinjanje družbe glede naše Ofelije. In tu se lahko najdejo tisti bralci, ki se jim zdi, da se morajo vsak dan boriti za svoje mesto na tem svetu. Trud in želja po sprejemanju drugačnosti, na koncu pa samospoznanje, da vse to ne pomeni veliko.
K sreči sem knjige bral eno za drugo, dolgo po tem, ko je izšla prva knjiga. Vseeno pa se nisem izognil tistemu gnevu, ki so ga čutili bralci, ki so pridno čakali na vsako nadaljevanje. Četrta knjiga me še čaka in do takrat bom preprosto prebiral Zrcalko in se znova in znova izgubljal v svetu, ki izriše tako domišljijo, v kateri bi bilo vredno preživeti nekaj časa. Predvsem zdaj.
Recenzijo nam je omogočila založba Sanje.
Urednik portala Student.si
