Znana peterica finalistov za kresnika 2023!

Nagrado kresnik podeljuje časopisna hiša Delo, zmagovalec oz. zmagovalka pa dobi tudi denarno nagrado v višini 7 tisoč evrov. Mesec dni pred dogodkom na Rožniku smo prejeli glavno peterico, kjer so zbrana dela štirih slovenskih založb – ena od knjig je tudi prvenec!

Kresnikovo žirijo sestavljajo predsednik Igor Bratož ter člani Anja Mrak, Igor Žunkovič, Igor Divjak, Tanja Petrič in Robert Kuret.

V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …

On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi.

Avtofikcijski, esejistični roman Dijane Matković Zakaj ne pišem s prizori iz avtoričinega življenja, ki so močno prepleteni z družbeno in literarno refleksijo, pripoveduje o silnicah, ki tistim od spodaj onemogočajo eksistenco in ustvarjanje. Toda prav lahko bi bil naslov tudi Zakaj pišem, saj obenem pokaže, da se lahko krivicam zoperstavimo s preseganjem in spajanjem identitet v razredno zavest in z ustvarjanjem širše, solidarne skupnosti.

Roman tega trenutka, roman družbe poznega kapitalizma 21. stoletja, ki mu je Dijana Matković našla jezik – odkrit do bolečine, prežet z analitičnim dvomom in bojevit v svoji zahtevi po resnici.

Protagonist romana je pisatelj Emil, ki se z novim kolesom, ki ga je dobil od mame, žene in hčerke za petdeseti rojstni dan, odpravi na izlet. Ker neizmerno uživa v pokrajini, se ga odloči podaljšati in po prihodu na prelaz poišče prenočišče. Med samotnim sprehodom po čudovitem smrekovem gozdu sreča starko s polno košaro borovnic, a sredi okornega in rahlo nenavadnega pogovora ju zmoti uničujoča nevihta. Ko nevarnost mine, jo začne Emil iskati, da bi se prepričal, ali je ženska s srebrnim očesom, kot jo poimenuje, na varnem, a je ne najde več. Po vrnitvi v vas pa je po opisu ne prepozna nobeden izmed domačinov, in napetosti med Emilom, ki sumi, da mu nekaj prikrivajo, in pretresenimi prebivalci, ki so v nevihti izgubili domove in lastnino, se začnejo stopnjevati.

Materinska knjižica je poetični roman, ki se v celoti posveča spontanemu splavu v prvem trimesečju. Mami v devetem tednu nosečnosti splavi na službenem stranišču. Kaj se zgodi po izkušnji izgube želene nosečnosti? Ko nastopijo občutki krivde, nevrednosti, osamljenosti, sovraštva do lastnega telesa, podkrepljeni s stiskami pandemičnega zaprtja družbe? Maminih devet mesecev jokanja opazuje glas nerojenega otroka, nezaznamovanega s svetom, v katerega se nikoli ni rodil. Nerojeni otrok nam pripoveduje direktno in tekoče, s pozornostjo do tistih, ki niso po meri družbe. – Abortus incompletus dobi osebno ime in prostor.

Ne bom se več drsal na bajerju se dogaja v času od italijanske okupacije do petdesetih let v Ljubljani, natančneje v Šiški, kjer stoji znameniti grad Jama, v katerem je samostan šolskih sester. Te vodijo dekliško internatsko šolo, ki jo obiskuje tudi Eva Verdonik. Vanjo se zaljubi najstnik Ivan Knez, ki deluje kot kurir za vosovce. Vsak od njiju ima svojega zaščitnika, on likvidatorja izdajalcev Kundeta, ona pa kar samo Jago babo. Ozračje je napeto in situacija nevarna, saj Italijani v imenu velike fašistične ideje Slovence pobijajo ali pa jih odvažajo v koncentracijska taborišča, kjer jih pogosto čaka prav tako žalostna usoda. Kot da to ne bi bilo dovolj, se začne za Evo ozirati še italijanski poročnik Tartaglia.

Žiga Kastelic

Urednik portala Student.si