V (po)koronskem času so kot gobe po dežju zrasle tudi knjige, ki na anekdotski, duhovit pa tudi krut in realističen način opisujejo doživljanje »koronske situacije« s strani ljudi, ki so se z virusom borili s prve bojne fronte. Najprej je svoje kolumne v knjigi Smešno, man non Troppo izdal pediater in infektolog Marko Pokorn, potem je izšel roman Alojza Ihana Karantena, ki se dogaja na jadrnici v začetku epidemije.
Življenje v sivi coni: prizori iz življenja mladega zdravnika, prvoosebno in na humoren način predstavi življenje mladega specializanta infektologije Davida Zupančiča. Spletni vplivnež ter »samooklicani minister za nesmisle« predstavlja svoj prvenec, kjer se z obilico humorja opisuje radosti in tegobe medicinske stroke.
Zdravnik, ki je postal pisatelj
David Zupančič (1991) je mladi zdravnik, ki je na začetku epidemije leta 2020 v urgentni ambulanti Klinike za infekcij-ske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani potrdil prvi primer okužbe z virusom SARS-CoV-2 v Sloveniji. Je tudi spletni vplivnež in avtor priljubljenega podkasta Umetnost lenarjenja, specializant iz infektologije na UKC v Ljubljani. Sam pravi, je bil v šoli celo boljši pri slovenščini in filozofiji kot pri kemiji, kar za zdravnike zares ni značilno. V gimnaziji se je spogledoval celo s študijem angleščine, dokler se ni v zadnjem letniku dokončno odločil za naravoslovje.
Zgodbe iz časa pandemije covida-19
Knjiga Življenje v sivi coni je nastala v času pandemije covida-19. V tem času je imel marsikdo o marsičem zelo veliko povedati. Nekateri so bili zelo glasni, nekateri pretreseni do dna duše, drugi samozavestni in uporniški kot še nikoli doslej. Medtem so se v bolnišničnih sobah in kirurških dvoranah odvijale težke bitke in osebne drame bolnikov. Celotno dogajanje v družbi je sprožilo nastanek izrednih razmer in napetosti svetovne razsežnosti. David Zupančič pripoveduje o tem humorno, poznavalsko in natančno.
Kot je o knjigi povedal: »S to knjigo ne želim priliti olja na požar strasti, ki ga je zanetila epidemija. Ne želim obsojati, teoretizirati in besneti. V resnici ne želim niti pisati knjige o covidu. Želim samo pripovedovati. O svojem delu infektologa v času pandemije. O svojih izkušnjah, strahovih, zmagah in porazih. O svojih bolnikih, s katerimi smo preživeli najtežje in najdaljše noči v kliničnem centru. …«
Dobrodošli v vicah infekcijske klinike!
Čeprav je infektologija resna stroka, David Zupančič o svojih izkušnjah, strahovih, zmagah in porazih piše tako, da postaneta medicina in zdravstvo v njegovih zapisih neskončen vir situacijske komedije in zabavnih prizorov, obenem pa tudi pomembnih etičnih in življenjskih vprašanj.
»Kot otrok sem si želel delati v živalskem vrtu. Mikala me je služba v čudoviti naravi, daleč stran od ceste in izpušnih plinov. Skrb za živali. Seveda tudi vožnja ogromnih štirikolesnih motorjev po makadamu.«
»Včasih, med pravo krizo na preobremenjenem delovišču, kjer je bolnikov na videz neskončno in kadra premalo, sem kljub vsemu vsaj za trenutek dobil občutek, da delam v živalskem vrtu. Samo štirikolesnik je manjkal.«
Novinar
