Knjiga Postaja Enajst je izšla leta 2014 in počasi postajala vse večji hit. Kanadska avtorica Emily St. John Mandel je ustvarila perfektno in nadvse svežo postapokaliptično zgodbo o pomenu kulture in človeških odnosov, ko skuša človeštvo znova zgraditi civilizacijo. V prevodu Igorja Harba je izšla pri Založbi Sanje, tokrat pa bo recenzijo nadomestil seznam razlogov, zakaj moraš prebrati Postajo Enajst.
Znana, a edinstvena premisa s svežim pripovednim pristopom
V literarni pokrajini, polni postapokaliptičnih zgodb, Postaja Enajst izstopa po svoji osvežujoči premisi. Namesto osredotočanja na surovo preživetje ali neposredne posledice katastrofe – zombiji, grozljiva bitja, vesoljci in podobno – se knjiga poglobi v človeško stanje skozi lečo umetnosti in kulture. Skozi večje število časovnic, ki ne odvzemajo ničesar tekočemu branju, se vseskozi vrtimo med postapokaliptično pokrajino in svetom pred prihodom pandemije. Tu je vredno dodati, da je knjiga v izvirniku nastala pred obdobjem koronavirusa. Poleg tega in tudi zaradi tega pa je za bralca ustvarjeno niansirano razumevanje, kako civilizacija propade in se znova gradi. In to na ramenih kulture.
Kompleksni in večplastni liki
Kolikokrat se med branjem znajdemo pred dejstvom, da nam eden od glavnih likov ni všeč? No, eden najbolj očarljivih vidikov Postaje Enajst je raznolika zasedba likov, pri katerih ima vsak svojo zgodbo in motivacijo. Čeprav se zdi to kot nekaj obveznega, bralci vemo, da ni vedno tako. Od Kirsten Raymonde, mlade igralke, ki pozna samo svet po pandemiji, do Arthurja Leanderja, slavnega igralca, čigar življenje se na nepričakovane načine križa s številnimi drugimi, Avtorica je oblikovala like, ki se zdijo resnični in tridimenzionalni. Njihovi boji in medsebojni odnosi poganjajo pripoved naprej in bralca dobesedno vabijo, da se vživi v njihova potovanja in preko njih razmišlja o kompleksnosti človeške narave.
Izvrstna proza avtorice in fantastičen prevod
Dih jemajoča, bi lahko rekli, kajne? Knjiga Emily St. Johna Mandela ni prav nič drugega kot dih jemajoča, enako je s prevodom Igorja Harba, ki je pri založbi Sanje poskrbel za prevod v slovenščino. Šele ko preberemo izvirnik lahko primerjamo in jasno je, da knjiga več kot ohrani svojo elegantno, opisljivo, pretresljivo in s podobami bogato zasnovo. Omenil sem že vabilo v postapokaliptični svet, a je treba to prav tu znova poudariti. Ne glede na to, ali opisuje ostro lepoto zasnežene pokrajine ali zajema tihe trenutke intimnosti med liki, je besedilo noro berljivo, kar povzdigne roman v literarno umetniško delo.
John Mandel: Postaja Enajst, prevedel Igor Harb, založba Sanje, 400 strani.
Raziskovanje odpornosti in upanja
Kljub mračnemu svetu v katerega je postavljena zgodba, je Postaja Enajst vseskozi zgodba o odpornosti, upanju in trajni moči človeške povezanosti. Skozi boj likov za preživetje in iskanje smisla v svetu, ki je brez udobja in gotovosti, avtorica poudarja odpornost človeškega duha in slika dvome in skrbi, ki ga pestijo. Knjiga nas opominja, da je tudi v najtemnejših časih lepota v umetnosti, ljubezni in vezeh, ki nas povezujejo kot vrsto.
Tematike, ki spodbujajo razmišljanje
Postaja Enajst se spopada z množico tematik, ki spodbujajo razmišljanje pri bralcu. O naravi umetnosti, spominu, civilizaciji in krhkosti človeškega obstoja. Kakšen pomen ima pri oblikovanju našega razumevanja pripovedovanje zgodb? Zakaj je nujno spoznavati cikličnost narave, če želimo vzpostaviti razumevanje sveta? Skozi knjigo smo postavljeni pred globoka vprašanja o tem, kaj pomeni biti človek v samem bistvu te besede. Tudi ko je zadnja stran prebrana, bo Postaja Enajst ostala z nami.
Knjigo najdeš pri Založbi Sanje.
Opis vsebine knjige Postaja Enajst
Roman Postaja Enajst je že kmalu po izidu leta 2014 postal uspešnica, predvsem zaradi odlične proze kanadsko-ameriške pisateljice Emily St. John Mandel, ki stke kompleksno podobo pandemičnega propada družbe in porajanja vzpona nove civilizacije dvajset let kasneje. Ključni čar zgodbe – in tisto, kar jo razlikuje od praktično vseh podobnih pripovedi – je v tem, da ni osredotočena na akcijo, tehnologijo ali podroben prikaz bede propada, temveč na umetnost.
Prav ustvarjalnost je tista lastnost, ki združuje raznolike, bežno povezane protagoniste zgodbe, ki se razteza skozi več desetletij in prek raznoterih okolij, od izoliranega otoka v arhipelagu zahodne Kanade do urbanega zimskega Toronta, s kontinentalnim podnebjem obremenjenega območja okrog ameriških Velikih jezer, bleščečega Los Angelesa in v temačnem vesolju izgubljene naslovne Postaje Enajst, prizorišča zgodbe risoromana, ki ga ustvarja Miranda Carroll, ena od osrednjih junakinj.
Ljubezen do ustvarjanja je tisto, kar v zgodbi že več kot desetletje žene Potujočo simfonijo, skupino glasbenikov in igralcev, na turnejo skozi pusto deželo, kjer s koncerti in predstavami prebivalcem redko posejanih na novo vzpostavljenih mestec v obalnem pasu Velikih jezer prinašajo navdušenje in veselje do življenja.
Postaja Enajst tudi kot serija
Sicer to ni povezano z branjem, a je knjiga zaživela tudi kot serija, ki jo najdeš na HBO Max oziroma Max. Lahko bi se reklo, da zelo dobro prestavi tematiko in zgodbe iz papirja na mali ekran. Zagotovo ena boljših serij zadnjih let, a za tiste s koncentracijo za gledanje počasnejših epizod. Ko boš prebral knjigo, ti bo jasno. In ja, ponovno, Postaja Enajst, je še kako vredna branja.
Urednik portala Student.si
