»Knjigo posvečam milijonom žensk, ki jih beli zahodni feminizem ne vidi, ne skrbi za izboljšanje njihovega življenja, niti za njihovo osnovno preživetje. Posvečam jo tudi tistim belim zahodnim feministkam, ki zase pravijo, da imajo antropološko izobrazbo, s svojim vsakodnevnim delovanjem pa dokazujejo popolno odsotnost te. V upanju, da bi se tako prvo kot drugo v čim bližnji prihodnosti spremenilo,« v posvetilu zapiše avtorica Vesna V. Godina. V svojem slogu, neposredno in jasno, že pred začetkom knjige.
Skoraj deset let po izidu knjige Zablode postsocializma, ki je v Sloveniji požela kar nekaj publicitete zaradi svoje vsebine, se je družbena kritičarka podala v Zablode feminizma. Komu je knjiga posvečena, se razkrije že v posvetilu.
Zablode feminizma: Vesna V. Godina, založba Beletrina, 292 strani.
Knjigo je razdelila na sedem razmislekov, uvod in zaključek. Tako si razmisleki sledijo:
- Evropocentrizem: Problem konceptov
- Ženski glas, prvič
- Ženski glas, drugič
- Etnocentrizem, problem logik
- Težave s socialno-kulturnim spolom
- Feminizem kot socialni in kuturni evolucionizem
- Feminizem kot kolonializem
Čeprav se knjiga na trenutke bere kot zelo ostra, zelo direktna kritika zahodne politične ideologije in zahodnjaškega feminizma, avtorica v uvodu opomni, da je knjiga samocenzurirana. Pa je to dovolj? Spomnimo, da je moralo biti iz »predhodnice« izrezanih kar nekaj strani, česar se je tokrat premeteno izognila. Kljub temu bi lahko predvidevali, da se z zapisanim ne bo strinjal vsak bralec oziroma bralka. Tako Godina piše: »Naj ob koncu izpostavim, da ima pričujoče delo skromne in zelo omejene ambicije.«
Pri tem dodaja, da skuša skozi ideološke drobce, ki pripadajo sodobnemu belemu zahodnemu feminizmu predstaviti nekaj evidenc o širši družbeni in zgodovinski vpetosti tistega, kar na Zahodu običajno razumemo kot feminizem. Z namenom, da bi se bolje zavedali zgodovinske, družbene, prostorske in kozmološke umeščenosti sodobnega belega zahodnega feminizma ter tako bolje razumeli tudi nekatere značilnosti in blokade slednjega, ki jim v praksi ne more ubežati.
O sodobnem belem feminizmu zapiše: »Sodobni beli zahodni feminizem lastne vrednostne standarde vidi kot univerzalne in resnične, lastne prakse pa kot originalne in edine resnično človeške.« S številnimi zgodovinskimi in družbenimi primeri ter citati velikih imen v svetu antropologije, sociologije in dalje, je knjiga Zablode feminizma ena tistih knjig, ki bi lahko hitro našla napačno občinstvo. Po prebranem bi se marsikdo strinjal, da bi lahko knjiga predstavljala nekakšno osnovo za nasprotovanje splošnemu feminizmu, če bi se znašla v nepravih rokah. »’Kaj torej beli zahodni feminizem šteje za svojo zmago?’ Odgovor na to vprašanje je jasen: za svojo zmago šteje vključitev žensk v sistem, torej vključitev – in to čim bolj moškim enakopravno vključitev – žensk v javno, ekonomsko, politično, finančno in druge tradicionalno moške sfere družb,« v izseku iz zaključka zapiše avtorica.
Zablode feminizma je pronicljiv vpogled v feministično gibanje današnjega časa. Kdor pozna delo Vesne V. Godina, bi mu zadostovalo dejstvo, da piše o feminizmu. Včasih je ime avtorice in povezane tematike same knjige dovolj precej točen opis branja, ki je pred nami.
Knjigo najdeš pri založbi Beletrina.
Opis knjige Zablode feminizma
Ena najbolj branih družbenih kritičark in kolumnistk pri nas, Vesna V. Godina, ki je pred časom pri založbi Beletrina izdala knjigo Zablode postsocializma (2014), se tokrat podaja v Zablode feminizma. Knjigo s podnaslovom Razmisleki o feministični ideologiji posveča milijonom žensk, ki jih beli zahodni feminizem spregleda, in na drugi strani tistim belim zahodnim feministkam, ki ne delujejo v skladu s svojo antropološko izobrazbo. Avtorica pojasnjuje, da se v knjigi ukvarja s pretvorbo feminizma iz kritične teorije o zahodnih družbah v ideologijo, ki zahodne kapitalistične družbe in gospostvena razmerja v njih reproducira.
»Skušam pokazati, kako nekatere značilnosti zahodnega belega feminizma – na primer etnocentrizem, evropocentrizem, bio-logičnost, zavezanost logikam socialnega in kulturnega evolucionizma 19. stoletja itd. – vodijo v nerazumevanje položaja žensk tako v zahodnih, še posebej pa v neevropskih in nezahodnih družbah. Ukvarjam se tudi s feminizmom kot kolonialno strategijo in prakso, s tem, kako zahodni beli sodobni feminizem deluje kot posebna oblika kulturnega kolonializma in posebna praksa podrejanja žensk iz neevropskih in nezahodnih družb zahodnim družbam.«
Knjiga pa ni le kritična, temveč išče nove poglede na problematiko in s tem odgovor na vprašanje, kaj bi danes lahko bila produktivna teorija o ‘ženskem vprašanju’ oziroma natančneje o ‘ženskih vprašanjih’. Pronicljivo in fascinantno delo, ki ponuja številne iztočnice za poglobljen razmislek.
Urednik portala Student.si
