Vpij potiho, brat je mladinski roman češke avtorice Ivone Brezinove. Tričlanska družina z dvema štirinajstletnima dvojčkoma se preseli v novi kraj. Mati samohranilka, štirinajstletna najstnica in njen brat dvojček, ki je avtist. Knjiga tako dojemanja avtizma ne opisuje z vidika strokovnjakov, ampak z vidika tistih, ki so noč in dan v stiku z njim.
Privajanje na nov kraj je že tako težavno
Preselitev v nov kraj, novo stanje in novo šolo je za najstnike že tako naporno. Spoznavanje novega okolja, sošolcev in prijateljev pride s svojo težavnostjo, ki pa jo za glavno junakinjo knjige otežuje še njen brat dvojček. Pri treh letih so mu diagnosticirali nizkofunkcionalni avtizem s težko duševno zaostalostjo. Štirinajstletni fant ima vse stvari v svojem življenju v redu. Hrana mora biti okrogla, gumbi morajo imeti luknje, vsak dan ima svojo barvo, obožuje svojo pokrovko in zadrge, ki jih odpenja in zapenja. Sporazumeva se s preprostimi besedami, ki omogočajo neko raven komunikacije s sestro in mamo. Velika težava pa se pojavi, če te stvari niso take, kot morajo biti. Napačna barva majice, vzemanje pokrovke, hrana drugačne oblike in podobno.
Jeremiáš je samosvoj. Živi v svetu strogih pravil, v svetu, v katerem ima vsak dan v tednu svojo barvo, kosi kruha pa so nujno okrogli. S svetom, v katerem živita mama in sestra, se ne razume najbolje. Včasih komu povzroča preglavice, toda ljubeči mama in sestra mu vselej stopita v bran. Samo da jima Jeremyja ne bi dali v zavod, tega ne bi prenesli.
Dogajanje vedno spremljamo z vidika njegove sestre Pamele. Ker je nova v šoli in okolišu, se mora najprej soočati s temi problemi, šele nato se dogajanje preseli v stanovanje. Čeprav je na prvi pogled dokaj tipična najstnica, pa takoj opazimo kako odgovorna punca je. Skrbi za brata dvojčka in velikokrat tudi za mamo, ki v njej vidi sebi enako, odraslo osebo. Spozna sošolce, ki so prijazni in tiste, ki niso. Ta razmerja se poglobijo predvsem po tem, ko nekateri izmed njih vidijo njenega brata. V šoli pa spozna tudi Patrika, ki ima Aspergerjev sindrom. Najlažje in zelo amatersko bi ga lahko primerjali s Sheldonom iz priljubljene serije The Big Bang Theory.
Vpij potiho, brat: Ivona Březinová, prevedla Diana Pungeršič, založba Miš, 264 strani.
Prvi korak do razumevanja
Ugotovimo, da to ni bila prva selitev te družine, saj jo velikokrat povzroči nerazumevanje okolice do motnje njenega brata. Dobimo odgovore na veliko vprašanj, ki se nam porodijo že po prvih prebranih straneh. Kako vse to vidi mama? Zakaj ni nikjer očeta? Kakšno vlogo igra v vsem tem socialna služba?
Če si želiš izvedeti kaj več o avtizmu, boš to našel na spletni strani avtizem.net.
Avtorica na prisrčen in hkrati krut način prikaže delovanje, spopadanje in življenje družine z avtizmom. Pametno hodi po robu meje resničnosti, saj se dotakne tudi nekaj tematik, ki so žal zelo resnične. Knjiga ni namenjena temu, da izvemo vse o avtizmu, ampak predstavlja prvi korak do razumevanja drugačnosti in cenjenja tega, kar imamo. Prav tisti pomisleki, ki jih imajo nekateri liki v knjigi pa so stik s popolno resničnostjo. Predvsem misli mame in sestre, ki se kljub optimizmu in ljubezni, včasih zatečeta k sivemu območju pred temačnostjo.
Recenzijo nam je omogočila založba Miš.
Urednik portala Student.si
