Viteški turnir je nadaljevanje mladinske knjige Varuhi časa, ki ga je napisala Janja Naglič. Ana, Luka in Matej so se v prvem delu prvič v svojem življenju srečali s potovanjem v času in srednjeveško Slovenijo. Viteški turnir jih vrne v leto 1246, kjer jih bodo potrebovali Varuhi ključa, na svoji pot pa bodo spoznali nekaj prijateljev in nekaj tistih, ki to niso in bodo naredili vse, da se dokopljejo do ključa.
Viteški turnir razširi svet, ki je bil ustvarjen z Varuhi časa
»Ko jo prebereš do konca, si želiš nadaljevanja. Morda pa nas avtorica v prihodnje preseneti z drugim delom (upam),« sem zapisal v recenziji prvega dela Varuhi časa. Želja bralca se je izpolnila in zdaj je tu Viteški turnir. Ponovno brati o dogodivščini glavne trojke je prelepo, prekrasno in kratkočasno. Prehitro mine, ampak tako je z vsako dobro knjigo. Vrnitev glavne trojice Ana, Matej in Luka je ponovno magično in polno potovanja v času. Če je bil prvi del dobesedni uvod v njihovo časovno potovanje, potem nadaljevanje to nadgradi, kar je tudi nepisana naloga nadaljevanj. Pravila časa so nekoliko bolj jasna, prav tako posledice njihovih dejanj, ko se ukvarjajo s časom.
Ana, Matej in Luka se med poletnimi počitnicami vrnejo v leto 1246, kjer jih pri pomembni nalogi potrebujejo Varuhi ključa, Trevian, Kvartus in Aiden. Na gradu Arling poteka viteški turnir, na katerem se za čast in slavo z vitezi okoliških kraljestev bori tudi Tristan. Kolesje zarote in skrivnosti se začne premikati, ko izgine ključ in ob tem Amelie, Luka in Aiden ostanejo ujeti v času. Na pomoč priskočita še Henrieta z očetom Izakom in kmalu ugotovijo, da marsikdo na gradu ni to, za kogar se izdaja. Nihče pa ne ve, da največjo skrivnost med vsemi skriva prav princ Tristan Arlee.
Zgodovinski trenutki za junake Varuhov časa
Ker je viteški turnir tudi eden izmed temeljev zgodbe, je dogajanje še bolj zanimivo. Bralca potegne vase še skozi to »past«, saj nas zanima izid turnirja. Še pred tem pa uživamo v opisovanju barvitega srednjeveškega sveta, ki postaja iz strani v stran bolj resničen.
Viteški turnir predstavi prve najstniške ljubezni, ki so pristne in prisrčne. Ni občutiti prisile, da je to nekaj, kar mora biti v zgodbi, ampak se v poteku zgodi povsem spontano. Prihod novih likov, ki so zanimivi in skrivnostni, je lahko le prednost knjige. Nadaljevanje ima tudi hujše posledice morebitnim napakam, saj naši liki spoznavajo vse bolj pomembne naloge varuhov časa. Nasprotniki prihajajo vse bližje, proti junakom pa svojo vlogo igra tudi čas sam. Preizkušenj je veliko, vse od odraščanja do varovanja zgodovine in časa samega.
Viteški turnir: Janja Naglič, založba Primus, 166 strani.
Varuhi časa naj se nadaljujejo…
Janja Naglič je že s prvim delom ustvarila prečudovito fantazijsko delo v slovenski literaturi, z Viteškim turnirjem pa je svoj svet le še nadgradila. Liki odraščajo, naloge so težje, zgodba ima več teže, dejanja imajo svoje posledice in tako naprej. Ob vsem tem pa napreduje tudi zgodba junakov, katerih dogodivščine bi z velikim veseljem bral še v toliko izvodih, kot jih je imela peterica prijateljev v neki drugi knjižni seriji.
Recenzijo nam je omogočila založba Primus.
Urednik portala Student.si
