To noč sem jo videl je roman Draga Jančarja in splošno velja za eno najboljših slovenskih knjig vseh časov. Avtor je leta 2010 za delo prejel tudi kresnika za najboljši slovenski roman. To noč sem jo videl je bila prevedena v več jezikov in vedno znova navdušila. V letu 2021 je doživel še ponatis pri založbi Beletrina in ponovno postala obvezen nakup in branje. Tako za tiste, ki so jo že prebrali, kot tiste, ki jo še bodo. Status knjige je jasen in neomajen, nekoliko neumno pa me je zanimalo, ali se desetletje po tem, ko sem jo prebral prvič, še vedno obdrži? Naj bi bila recenzija, a v bistvu ni, saj vemo, o kakšni knjigi je govora. Bolj kot to je osebni čut do same zgodbe in njene vloge v mojem odraščanju.
To noč sem jo videl pred desetimi leti
To noč sem jo videl sem prebral na precepu osnovne in srednje šole, ko so moje branje po večini polnile fantazijske zgodbe. Ne naveličan, a vsekakor v odkrivanju tople vode, sem v knjižnici segel po knjigi, ki je bila na prvem mestu prodaje in izposoje. Lokacija knjižnice je omogočala, da je bila knjiga na voljo. Prebral sem jo in podobno kot Stevan Radovanović sem bil vanjo zaljubljen. No, vsaj v prvo od petih zgodb, ki jo sestavljajo. Ljubezenska zgodba o prepovedani ljubezni Veronike in Stevana me je prevzela in zakrivila, da sem po želji razumevanja preostanka knjige, začel segati po kakovostnejših delih in večjem številu slovenskih knjig.
Razumel sem, da se lahko tudi v naši »kokoški« skrivajo izjemne stvoritve, ki jim obvezno branje in razlaga predmeta slovenščine ne prinašata slave. To noč sem jo videl je bila drugačna. Še v času, ko ni bilo tako izrazitih družbenih omrežij, da bi se pohvalili z delom, ki ga beremo, smo grabili po tej knjigi. Takratni komaj najstnik celotnega dela ni razumel, vem pa, da je imela knjiga veliko pomena v mojem nadaljnjem branju. V določenih knjigah nisem več želel pojasnitve vsega in branja črnega na belem. Želel sem čutiti in želel sem ljubiti. Zdaj se poln ljubezni do knjig in svoje boljše polovice lotevam ponovnega branja Jančarjevega romana. Kako se mi bo zdel? Ne vem, želim biti popeljan v oblake ali pa razočaran. Samo to dvoje bo pri knjigi, ki jo tako cenim.
Drago Jančar: To noč sem jo videl, založba Beletrina, 180 strani.
To noč sem jo videl po desetih letih
Zgornji del sem spisal, tik preden sem v roke prijel Beletrinino ponovno čudovito izdajo knjige. Nisem vedel, da je še nekaj tednov ne bom dejansko začel zaradi drugih reči. In ko sem jo, sem spet postal tisti fant prvega letnika, ki ni dojel veliko stvari iz knjige, ampak je samo bral besede in ponavljanje tistih »da-jev« med platnicama. Tokrat je bilo drugače. Razumel sem jo. Več kot desetletna razlika naredi drugega človeka z nekaj osnovnimi in istimi lastnostmi, kot jih je imel nekoč. Zaljubljenost, zlomljeno srce, nedosegljivost in mnogo drugih stvari, ki bi jih lahko oklicali kot odraščanje, so mi pomagali razumeti knjigo in njeno vsebino. Pomagal je tudi študij zgodovine, vsekakor, saj zdaj nekaj malega vem.
Zgodovinski pomen knjige je jasen, prav tako zgodbe. Glede tega nisem imel nikoli dvomov. Moji dvomi so ležali v razdeljenosti na pet delov in pet različnih zgodb več ali manj istih dogodkov. In kot zgodovinarju mi je postalo to všeč. Če gledaš le iz dveh strani, nisi pogledal prav. To noč sem jo videl sestavlja pet zgodb iz petih različnih vidikov. Nihče ni tak, kot bi mislili, da je. Če te prva zgodba začara v svoji šejskpirovski romanci, te že naslednja postavi na realna tla. Nikakor ne bom trdil, da so mi vse zgodbe enako všeč, ker mi niso. A sestavljajo celoto in celota je ena zares čudovita zadeva. To noč sem jo videl je celota in lahko jo gledamo strogo leposlovno, zgodovinsko ali pa kar postrani. Vedno bo celota, ki si jo vsak lahko razlaga po svoje. Ne čisto vedno, a v večini zagotovo.
Drago Jančar je z romanom To noč sem jo videl ustvaril zimzeleno delo, ki bo vedno pognalo kri po žilah ali pa ustavilo srce. Je ljubezenska zgodba, ki je več kot to, a da bi to razumeli, jo moramo najprej čutiti. So knjige in so knjige. To noč sem jo videl je ena izmed njih.
Recenzijo nam je omogočila založba Beletrina.
Urednik portala Student.si
