Marta Bartolj je priznana slovenska slikarka, ki je ustvarila to prečudovito poetično slikanico. Kratka, a bogata knjižica ilustracij je popestrena z vprašanji našega obstoja in namena. Le redke knjige od nas zahtevajo, da se med branjem ustavimo in razmislimo. Prav taka je v svoji osnovi Tam se srečava. Po avtoričinem prvencu Kje si? je to še en čudovit knjižni izdelek.
Za razmislek in umirjenost
Tam se srečava je ena izmed tistih knjig, ki jih je težko opisati z besedami. Med branjem jo preprosto čutiš in ti občutki bodo drugačni pri vsakem bralcu. Prebral sem jo večkrat, z izjemo prvega branja, le redko od začetka do konca. Vsak dan eno vprašanje in iskanje odgovora nanj. Včasih je bil tik ob meni in spet drugič daleč, daleč stran. Knjiga, ki nas popelje nazaj v otroške dni nevednosti in nedolžnosti. Obenem pa je knjiga, zaradi katere premišljujemo kot stari misleci pred mnogo leti. Zaklenjeni v branje knjige, dokler se ne pomirimo ob najdenem odgovoru. Morda bi me to spravilo ob živce, ampak me ni. Nasprotno.
Kratko, nežno, skoraj meditativno besedilo avtorske slikanice Tam se srečava bralca vabi, da si vzame čas in se ozre okoli sebe, pa tudi zazre vase. Pravzaprav gre za niz vprašanj, od (na videz) bolj enostavnih do globokih in kompleksnih, vsa pa tako ali drugače zadevajo naše bistvo in naše mesto v svetu ter vesolju. Na bralcu je, da poišče lastne odgovore, avtorica svoje naredi že z zastavljanjem vprašanj, ki si jih morda sami nikoli ne bi zastavili, bodisi ker si zanje ne vzamemo časa bodisi ker nam niti ne bi prišla na misel. Med razmišljanjem se bralec lahko potaplja v razkošne, pogosto s čustvi nabite podobe Marte Bartolj, ki mu bodisi odpirajo pot v domišljijske svetove bodisi ga pripeljejo (nazaj) k samemu sebi.
Zaradi ilustracij avtorice knjiga deluje kot pomirjevalo. Od bralca dejansko zahteva, da se nasloni nazaj in premisli o prebranem in videnem. Če razmišljanje ne gre po planu, pa je tu še vedno ilustracija. Tako mirna in spokojna je na vsaki strani. Počasi se razmišljanje umiri in iskanje odgovorov ne postane več tako pomembno. Biti miren in hvaležen. Ujame te v trenutek, ko živiš svoje sanje. Lahko se zazreš v okolico, uživaš v njej. Najdeš malenkosti, ki te nikoli prej niso razveselile in jim pustiš, da te v tistem trenutku dopolnijo.
Tam se srečava: Marta Bartolj, založba Miš, 32 strani.
Med branjem sem v mislih dolgo iskal, na kaj točno me spominja. Nisem znal najti dela oziroma pesmi, ki se je prikradla nekam v ozadje mojih misli. Ko sem po zadnji prebrani strani (še petič), gledal iz terase na ozelenel travnik, sem se spomnil. V Tolkienovem Gospodarju prstanov se bere pesem: »Kje sta zdaj konj, jezdec njegov? Kje roga jasni glas?« Tako podoben pomen o bistvu vsega, kar nam je skrito in hkrati vidno.
Recenzijo nam je omogočila založba Miš.
Avtorici in slikarki Marti Bartolj lahko slediš na njenem blogu.
Urednik portala Student.si
