Witcher je priljubljena franšiza, ki je v zadnjih letih doživela najbolj strm vzpon. Bile so knjige, prišle so igre in pred nami je bila že serija. Zdaj se vse bolj bližamo tudi izidu slovenskega prevoda prve v seriji o Geraltu iz Rivije. Izšel bo pri Mladinski knjigi, prevajalec pa bo Klemen Pisk. Kdaj ga lahko pričakujemo in kaj sploh lahko pričakujemo od slavnega Veščca? Pri tem nam je pomagal tudi slovenski prevajalec dela Andrzeya Sapkowskega.
Začetki franšize Witcher segajo v devetdeseta
Leta 1990 je izpod peresa avtorja Andrzeja Sapkowskega izšlo pet kratkih zgodb o Geraltu, lovcu na pošasti. Avtor pravi, da je prvo zgodbo objavil štiri leta pred tem in se z njo prijavil na tekmovanje Fantastyka na Poljskem. Danes njegovo zgodbo o Geraltu in fantazijskem svetu, ki ga je ustvaril, sestavlja osem knjig. Njihovi naslovi v angleščini pa so:
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Sword of Destiny (Miecz przeznaczenia, 1992), 6 zgodb
The Last Wish (Ostatnie życzenie, 1993), 7 zgodb
Blood of Elves (Krew elfów, 1994),
Time of Contempt (Czas pogardy, 1995),
Baptism of Fire (Chrzest ognia, 1996),
The Tower of Swallows(Wieża Jaskółki, 1997),
Lady of the Lake (Pani Jeziora, 1999),
Season of Storms (Sezon burz, 2013).
Zgoraj opisane knjige tvorijo tudi paket knjig, ki so najpogosteje kupljene v svetu Witcherja. Prevod v angleščino so dočakale leta 2007, ko je luč sveta ugledala tudi prva računalniška igra The Witcher. Leta 2011 je sledilo nadaljevanje The Witcher: Assassins of Kings, leta 2015 pa tretji del The Witcher 3: Wild Hunt. Čeprav so knjige na Poljskem že doživele svojo ekranizacijo na malem in velikem ekranu pod naslovom The Hexer, se je priljubljenost dvignila po tretjem delu igre. Ker je obveljala za eno najboljših računalniških iger vseh časov, se je hitro vmešal tudi Netflix. Maja 2017 so napovedali predelavo knjig in iger v obliki serije. Prvo sezono smo si lahko ogledali decembra 2019, druga sezona pa je premiero doživela decembra 2021. Glavno vlogo igra Henry Cavill, ob njem pa še Freya Allan in Anya Chalotra. Napovedana je že tretja sezona, Netflixov cilj naj bi bil izpolnjen s sedmimi sezonami. Kmalu bomo lahko videli tudi spin-off serije in animirane filme.
The Witcher je med drugim svojo priljubljenost razširil preko istoimenskih računalniških iger
Slovenski prevod Witcherja se bo imenoval Veščec
Mladinska knjiga je potrdila govorice, ki so se pričele stopnjevati tik pred dogodkom Na meji navidnega, ki je bil na veliko žalost prestavljen na poletni čas. Povprašali smo po resničnosti govoric in z veliko mero prijaznosti so nam tudi odgovorili.
Veščec: Zadnja želja bo prva knjiga v seriji Veščec, ki bo izšla letošnjega maja. Temelj prevoda bo The Witcher: The Last Wish, sklop sedmih zgodb iz Geraltovih dogodivščin. V slovenščino bo prvi del in vse preostale prevedel Klemen Pisk. Povprašali smo ga nekaj hitrih vprašanj o prevodu in dobre volje nam je tudi odgovoril. Najdeš jih lahko pod hitro obnovo vseh informacij.
Naslov knjige: Veščec: Zadnja želja
Prevajalec: Klemen Pisk
Založba: Mladinska knjiga
Datum izida: maj 2022
Izvedelo se je, da bo Witcher v slovenščini kar Veščec. Kako je prišlo do tega prevoda in ali je bila v pogovorih tudi ohranitev angleškega izraza, ki je veliko bolj poznan?
To je prevod iz poljščine, Sapkowski je namreč poljski avtor, originalni naslov je Wiedźmin. Veščec se mi po natančni analizi zdi najbolj logična izbira. Takšen prevod je smiseln tako v etimološkem, besedotvornem in pomenskem oziru. Izvorna poljska beseda wiedźmin je narejena iz ženske oblike wiedźma »čarovnica«, »vešča«, pomeni pa lahko tudi vedeževalko, prerokinjo. Etimološko sta wiedźma in vešča tisti, ki nekaj vesta oziroma, ki sta nečesa vešči. In potem je tu moška oblika veščec, v slovenščini sicer rahlo arhaična, vendar učinkuje v podobni meri nenavadno kot wiedźmin. Pri tej besedi so enako ravnali prevajalci v druge jezike in angleška oblika witcher je samo ena od množice prevodov iz poljščine, zato ne vidim razloga, da bi jo vnašal v slovenski prevod. Tudi če se na primer poigramo z mislijo, da bi bil jezik izvirnika angleščina, se mi ne bi zdelo smiselno ohranjati besede witcher, najsi bo ta še tako razširjena. Ne glede na že obstoječi slovarski pomen samega veščeca, so veščeci v romanu posebna kasta, zato bo ta beseda v romanu ustvarila rahlo drugačne odtenke pomenov.
Slovenski prevodi radi prevajajo tudi kraje, like in bitja. V kolikor je temu tako tudi v Veščecu, kaj je bil povod določenih prevodov?
Sistem imen, ki ga je v Veščecu ustvaril Sapkowski, ni enoten, zato bodo nekatera imena prevedena, druga ne. Če je v poljščini mogoče razbrati kakršen koli pomen, je to seveda treba prevesti. Pri imenih bitij ima posebno težo slovanska mitologija. Štriga v slovenščini pomeni čarovnico, v poljščini pa vampirko, vendar se je v takem primeru treba zavedati slovanskega konteksta, če gremo namreč štrigo raziskovati podrobneje, lahko ugotovimo, da pogosto ne gre zgolj za čarovnico, temveč za popolnoma specifično bitje, zato štriga ostane štriga, kontekst pa nam omogoča, da izvemo njene lastnosti. V takih primerih slovanska narava besede prevlada nad slovensko, vendar je to prej izjema.
Kakšni so občutki prevajanja dela, ki je v zadnjih letih tako močno pridobil na prepoznavnosti?
Zavedam se velike odgovornosti, ki jo priljubljenost dela prinaša, hkrati pa sem vesel, da se žanrska literatura prevaja tudi iz drugih jezikov, ne le iz angleščine. Nekateri narodi izvažajo tekstilne izdelke, nafto, plin, prehrano, elektriko, zdravila, toda tisti, ki lahko izvažajo svojo kulturo, stojijo najvišje na tej lestvici. Veščec me je navdušil, pred spanjem sem večkrat premišljeval o skrivnostnih svetovih, v katere bi tudi sam najraje včasih pobegnil, naj so še tako nevarni. Prevajal sem veliko hitreje, kot sem načrtoval, saj kar nisem in nisem mogel odnehati, delo me je naravnost zasvojilo. Veseli me, da imam pred sabo še toliko knjig o veščecu in v veliko čast mi je, da bom sadove svojega prevajalskega dela lahko delil s slovenskimi bralci, ki obožujejo fantazijsko literaturo, pa tudi s tistimi, ki se bodo šele prvič srečali z njo.
