»Že več kot desetletje iščem vse tisto, kar so o sevdahu povedali njegovi mojstri,« v začetku odgovora na lastno vprašanje o prihodnosti sevdaha zapiše avtor knjige Damir Imamović. Pri tem ponudi še jasno misel, da bo bralec, ki je knjigo Sevdah pozorno prebral tudi spoznal, da sevdah ni le stvar poezije niti zgolj pesmi.
Sevdah Damirja Imamovića v slovenskem prevodu
V slovenskem prevodu je pri založbi Sanje izšla kratka, majhna, a izredno bogata knjižica z naslovom Sevdah. Njen avtor Damir Imamović je ljubiteljem glasbe dobro poznan, saj s svojimi pesmimi in pričevanjem zgodovine sevdaha pogosto gostuje v slovenskih krajih. Gre za prvo knjigo, ki na enem mestu povzema glasbena, poetična, kulturno-zgodovinska in popularna prizadevanja v razvoju te glasbene zvrsti skozi stoletja. Istočasno gre še za en mejnik, saj je to tudi prva knjiga o sevdahu, ki jo je napisal nekdo, ki je tudi sam izvajalec te zvrsti in avtor sevdalink.
Sevdah: Damir Imamović, prevedel Miha Zemljič, založba Sanje, 151 strani.
Knjigo odpre z razlago besede sevdah, ki prihaja iz turščine in velja za povsem običajno besedo za ljubezen. Izvor sevdaha in pesmi sevdalink je poln presenečenj za nekoga, ki bo zgodovino te glasbene zvrsti ugledal prvič. Le kaj ima črni žolč z glasbeno zvrstjo, ki jo danes povezujemo z melanholijo? Damir Imamović je kot rečeno več let na enem mestu zbiral informacije o začetkih sevdaha in jih zbral v knjigi, ki jih polnijo tudi fotografije in verzi čudovitih pesmi.
Od Muzeja zdravja do Himza Polovine, ki je eden najpomembnejših sevdah pevcev 20. stoletja. Od odkritja hasanaginice do pomena Radia Sarajevo. Vse od razumevanja vpliva glasbe na človeka do spoznavanja zgodovine glasbene zvrsti in ljudi, ki jo izvajajo. Sevdah je bogata knjiga, v kateri nam želi avtor prikazati delček bogate zgodovine.
Zgodovina in prihodnost sevdaha
Seveda so z imeni najbogatejši zapisi iz dvajsetega stoletja, saj je avtor mnoge izvajalce poznal tudi osebno. »Znameniti harmonikar in avtor Jovica Petković mi je rekel, da so mladi, pa tudi starejši pevci v petdesetih letih minulega stoletja hrepeneli po novih pesmih, ker starih ni bilo dovolj,« zapiše Imamović, ki se drugače zelo spretno izogiba subjektivnim opisom v knjigi, a včasih ne gre brez tega. Zaradi njegovih družinskih vezi, njegov ded je bil Zaim Imamović, se je dolgo izogibal ukvarjanju s sevdahom, a mu je ustvarjanje te knjige »spremenilo življenje in ga potisnilo v sanjarjenje o nekem novem sevdahu, ki bi ga rad igral.«
»Če izvajate sevdah in mislite, da se z njim ne da povedati nič novega, potem ste vnaprej mrtvi,« se avtor ukvarja z vprašanjem o melahnoličnem stiku z zgodovino in tradicijo ter prepletanju s prihodnostjo in ohranjanjo sevdaha. Vsekakor je Damir Imamović s knjigo Sevdah ustvaril stičišče tradicije in preteklosti na eni ter prihodnosti in ohranitve na drugi strani. Za tiste, ki so bili in tiste, ki bodo šele prišli. Sevdah je ohranjen tudi v knjižni obliki. In z njim vse tisto, o čemur govori.
Recenzijo nam je omogočila založba Sanje.
Urednik portala Student.si
