Lara Paukovič je slovenska pisateljica in novinarka, ki ima pri rosnih šestindvajsetih izdana že dva romana. Gre za zgodbi, ki sta prepričljivi in življenjski in ki ju z lahkoto prebereš v nekaj dneh. Ne glede na to, ali si star približno toliko kot glavni junakinji ali nekaj desetletij več.
Poletje v gostilni
Larin prvi roman, Poletje v gostilni, se spogleduje s predsodki o južnjakih, a skozi oči (nekoliko nadute) Slovenke. Nastja je študentka v zgodnjih dvajsetih, ki jo okoliščine prisilijo v delo v tipični srbski restavraciji. Tam se mora soočiti z vsem, kar ji gre na živce: lenimi delavci, slabo slovenščino, srbsko glasbo in krivico. Tistih nekaj tednov točenja pijače in prerekanja s sitnimi sodelavci in strankami nekaj v Nastji spremeni – v dobrem smislu.
Malomeščani
V romanu Malomeščani se srečamo z nekaj let starejšo Anjo, uspešno mlado žensko. Na nek način je Anja potencirana različica Nastje z začetka prejšnjega romana: nima le predsodkov o ljudeh, ki ne živijo in mislijo tako kot ona, temveč meni, da je veliko boljša od večine ljudi. Poskuša se imeti lepo v svojem svetu prestiža, ki si ga je s trudom zgradila. Nato pa se brezglavo zaljubi v glasbenika, ki je v vseh pogledih popolnoma drugačen od nje in pod vprašaj postavi vse, kar Anji veliko pomeni, a ne v romantičnem smislu. To ni ljubezenski roman.
Romana sta zanimiva predvsem zato, ker glavni junakinji nista tipično pozitivni: obe sta naduti, nesramni in velikokrat neprijetni. Kljub temu pa se z njima ni težko poistovetiti. Lahko se je najti v katerem od njunih predsodkov, še lažje pa je razumeti občutek praznine in večnega vprašanja, zakaj nismo srečni in ljubljeni in kako to srečo in ljubezen doseči.
Novinar
