Renjin dnevnik je knjiga, ki jo bere vsa Evropa, prebrati pa bi jo moral cel svet. Na 80. obletnico Dnevnika Anne Frank je v slovenskem prevodu izšel Renjin dnevnik, a to ni najpomembnejša obletnica, povezana s knjigo. Renjin dnevnik je v Sloveniji izšel 80 let po smrti njegove avtorice, takrat najstnišle Renie. Pisala ga je med leti 1939 in 1942 oziroma med svojim 15. in 18. letom, ko je njena domača Poljska doživela vpad nacistične Nemčije. To je Renjin dnevnik in to je njena zgodba.
Renjin dnevnik naslika trenutke tistega časa
Skozi zgodovino je kar nekaj knjižnih dnevnikov, ki jih lahko preberemo in izvemo veliko globlje reči, kot pa nam jih sporočajo strokovne monografije. Dnevniki so osebni in samo osebni. Tako je najbolj znan in legendaren prav Dnevnik Anne Frank, našim časom in krajem pa je izjemno blizu Zlatin dnevnik: otroštvo v obleganem Sarajevu. Zdaj se jima ob bok postavi še Renjin dnevnik, avtorice Renie Spiegel.
»Zakaj prav danes začenjam pisati dnevnik? Ali se je zgodilo kaj pomembnega? Ali sem izvedela za dnevnike svojih sošolk? Ne! Preprosto iščem prijatelja. Iščem koga, ki bi mu lahko pripovedovala o svojih vsakdanjih skrbeh in radostih. Koga, ki bi čutil, kar čutim jaz, ki bi mi verjel, ki ne bi nikdar izdal mojih skrivnosti… Od danes, ljubi Dnevnik, se začenja najino zelo toplo prijateljstvo. Kdo ve, kako dolgo bo trajalo? Mogoče celo do konca mojega in tvojega življenja,« so prve besede, zapisane v Renjin dnevnik s koncem januarja 1939. Takrat petnajstletna punca je dnevnik, danes knjigo, odprla boljše kot marsikateri uveljavljeni avtor. In tu se skriva njen največji čar, ki omogoča nadaljnje branje med zavedanjem, da se ne konča dobro.
Izjemna zrelost in veščina najstnice med vojno
Renia v svoj dnevnik piše z zrelostjo, srcem in večno romantiko. Svojim zapisom dodaja tudi poezijo, ki je za njena najstniška leta na prvem mestu zelo zrela. Je kaj čudnega v njeni zrelosti, ko so bili časi drugačni in se je od tako mladih otrok zahtevalo mnogo več? Skozi njene zapise začenjamo potiho ugotavljati zunanje vplive nacistov – nošnja Davidove zvezde, žaljivke, lažno upanje, prisilno delo, nasilje in pri koncu geto ter deportacije v taborišča.
»Vidiš, jaz ne morem, ne znam drugače, vedno tako, z vsem srcem, z vsem oboževanjem, z vsem bitjem. Resnično ne morem, niti navzven ne, Mogoče, mogoče bom še koga vzljubila v življenju, ampak takrat bo tudi tako. Samo tako ali sploh ne,« je zapisala oktobra 1941. In zaradi njenega besednega zaklada in odličnega ter berljivega prevoda Jane Unuk je to obvezna knjiga. Knjiga, ki jo mora vsak človek prebrati najmanj enkrat v življenju. Za razliko od strokovnih knjig, ki včasih pozabijo na posameznikova čustva in misli, je Renjin dnevnik tu brezčasen.
Renjin dnevnik je poln tragedije, žalosti, grozot in drugih stvari, ki bi jih pripisali temu času v zgodovini. A obenem je vse tisto, kar bi videli le, če pogledamo stvari od blizu, bolj osebno. Renjin dnevnik je poln ljubezni, romantike, prijateljstva, upanja in navdiha. Ne samo do bližnjih, ampak do življenja samega. Renjin dnevnik je knjiga, ki jo z razlogom bere cel svet. Upam, da se iz njega tudi česa uči.
Urednik portala Student.si
